Za češčenje Jezusovega Srca najdemo navdih pri tistih mislih, ki govorijo o živih vodah, tekočih iz Mesijevega Srca, in tam, kjer je govor o Božji ljubezni kot temelju vseh mesijanskih dobrin.
Že v Stari zavezi je veliko prerokb, ki
opisujejo najbolj notranje lastnosti »srca« ali »osrčja« prihodnjega
Odrešenika. Druga mesta govore o »vodi iz studencev odrešenja«, ki se bodo
izlile iz srca prebodenega Odrešenika, ki jo bo novi Mojzes, to je Jezus, dajal
iz skale (iz osrčja) svojega telesa.
V Novi zavezi se na starozavezne napovedi
sklicuje Jezus sam. Ob šotorskem prazniku je zaklical: »Če je kdo žejen, naj
pride k meni in naj pije. Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi Pismo, iz
njegovega (to je iz Odrešenikovega) osrčja tekle reke žive vode« (Jn 7,37 s).
Evangelist Janez na izredno slovesen način
pripoveduje, kako je vojak s sulico prebodel Odrešenikovo stran (srce) (Jn
19,31–37) in kako sta tedaj pritekli kri in voda: kri kot znamenje, da se je s
tem resnično izvršila daritev novozaveznega Jagnjeta v odrešenje sveta (prim.
Jn 6,51); voda kot simbol Svetega Duha ter njegove duhovne rodovitnosti in
očiščujoče moči – obenem pa oboje kot simbol evharistije in krsta, za življenje
Cerkve najvažnejših zakramentov. Vsako človeško srce, ki se ga dotakneta kri in
voda iz Jezusovega Srca, se more spremeniti.
Pri preroku Ezekijelu beremo: »Odstranim
kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce« (Ezk 36,26). V
poveličanem Kristusu samem je bila napoved o novem srcu že uresničena. Po stiku
z njim pa se uresničuje tudi v udih Kristusovega skrivnostnega telesa.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar