Ko sta Lucija in Jacinta po prvem Marijinem prikazanju devetletnemu Frančišku povedali, da bo prišel v nebesa, a da bo prej po Marijini želji moral zmoliti še veliko rožnih vencev, je zelo zadovoljen vzkliknil: »O moja draga Gospa! Zmolil bom rožnih vencev, kolikor boš hotela!« Pogosto se je oddaljil od Lucije in Jacinte ter sam zase premišljeval ali molil rožni venec. Če mu je Lucija prigovarjala, naj se pride igrat, molil pa bo pozneje skupaj z njima, je odgovarjal: 'Tudi pozneje z vama bom molil. Se ne spominjaš, da je naša Gospa rekla, da bom moral zmoliti še veliko rožnih vencev?'
Dan po prvem Marijinem prikazanju je sedemletna
Jacinta zamišljena sedla na kamen. Desetletna Lucija jo je povabila, naj se
pride igrat, a Jacinta ji je odgovorila: 'Tista Gospa nam je rekla, naj molimo
rožni venec in delamo žrtve za spreobrnjenje grešnikov.'
Frančišek in Jacinta sta v svoji zadnji bolezni
zelo veliko molila rožni venec. Njuna mati je povedala, da tudi po sedem do
osem rožnih vencev na dan.
Ko Frančišek dan pred smrtjo ni mogel več
moliti rožnega venca, je prosil Lucijo in Jacinto, naj ga molita namesto njega.
Molitev rožnega venca je zelo
poudarjena pri prvosobotni pobožnosti. Poleg molitve rožnega venca o eni ali
več skrivnostih petnajst minut premišljujemo. Tako rožnemu vencu posvetimo več
kot pol ure.
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar