Molitev naj bo dostojanstveno počasna. Da tako zmolimo del rožnega venca, potrebujemo pol ure. Pri važnem pogovoru človek premisli, kaj reče. Molitev pa je najpomembnejši pogovor. Če molimo s svojimi besedami, tudi premislimo, kaj rečemo.
Zaradi
človeške pozabljivosti je dobro skrivnost za vsako zdravamarijo ponoviti. Tako
bo več možnosti, da bomo o skrivnosti premišljevali.
Skupna
molitev rožnega venca mora biti ubrana, tudi na zunaj spodbudna. Popestrimo jo
lahko z odlomkom božje besede pred vsako desetko. s prostimi mislimi o
skrivnosti, z napovedovanjem namenov, za katere molimo, s primerno pesmijo. Naj
bi spet postala družinska molitev.
Rožni
venec lahko molimo tako, da bolj pazimo na vsebino molitvenih obrazcev, ali pa
smo bolj pozorni na posamezne skrivnosti, ki jih premišljujemo med molitvijo
zdravamarij. Dobro je povezovati eno in drugo.
Če
gre samo za mehanično izgovarjanje besed brez vsaj nekega premišljevanja, je ta
molitev podobna telesu brez duše. Zanjo veljajo Jezusove besede: »Pri molitvi
pa ne blebetajte!« (Mt 6,7). Potrebno je naše prizadevanje, čeprav se nam
zbranost pogosto ne posreči. Bog upošteva naše slabosti, starost, bolehnost
itd.
Kdor
pri molitvi rožnega venca bolj napreduje, med to molitvijo z očmi vere in očmi
srca gleda posamezne skrivnosti. Tako ta molitev postane odlična oblika
krščanske kontemplacije.
Rožni
venec moremo moliti kleče, stoje, sede, ponoči v postelji, v avtu, na vlaku, v
avtobusu, na sprehodu, med lahkim ročnim delom. Če moremo, je zelo primerno
klečanje. Nekdaj je bil rožni venec najbolj priljubljena večerna molitev. Mnogo
bolj srečne bi bile naše družine, če bi vsak večer dan končale s to prelepo
starodavno molitvijo.
Mnogim
starim in bolnim ljudem je molitev rožnega venca velika tolažba, sredstvo za
apostolat in odlična priprava za popotovanje v večnost.
An
Ni komentarjev:
Objavite komentar