Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 4. november 2015

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu (9) Kruh za življenje sveta


Najgloblje hrepenenje človeškega srca ni po denarju, visokem življenjskem standardu in uživanju, ampak po ljubezni, po neskončni ljubezni, po Bogu, ki je ljubezen. Najbolj se nam je približal v Jezusu Kristusu. Na najpopolnejši način se z njim zedinjamo v svetem obhajilu. Jezus nam daje samega sebe v duhovno hrano in pijačo.
Starozavezna mana, »kruh z neba« (2 Mz 16,4), je vnaprej naznanjala sveto obhajilo. Štirideset let je hranila Izraelce na poti skozi puščavo v Obljubljeno deželo. Tudi mi potujemo skozi puščavo tega življenja v obljubljeno deželo nebes. Tudi mi imamo »kruh z neba«, pravzaprav neskončno več: samega Gospoda, ki ga uživamo.
Jezus je učil: »Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta« (Jn 6,49-51).
Za kristjana je ta duhovna hrana nujno potrebna: »Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan… Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni« (Jn 6,53-57).
Če se pogosto, dobro pripravljeni, hranimo z Jezusom pod podobo kruha, raste v nas ljubezen do njega in edinost z njim. Hkrati raste v nas ljubezen do ljudi in edinost z njimi. Kristus nas povezuje med seboj: »Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo, ker smo vsi deležni enega kruha« (1 Kor 10,17).
Preden je Jezus odšel v nebesa, je napovedal: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20). Na najodličnejši način je z nami pod podobo kruha, da se z njim hranimo in ga v naših tabernakljih molimo. On je ljubezen, ki se daruje za nas. Blagor njim, ki odkrijejo to ljubezen in ga z ljubeznijo, dobro pripravljeni, pogosto prejemajo v svoje srce. Blagor njim, ki ga radi obiščejo in z ljubeznijo molijo. Njihova srca se srečujejo z Božjim Srcem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar