Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 2. april 2020

DOMAČA ZDRAVILA Zdravilne rastline pri prehladu

»Noge naj bodo vedno tople in suhe, da ne bi zboleli,« je rad poudarjal pater Simon Ašič (1906–1992). Da preprečimo nastanek prehlada v zimskem času, je pater še priporočal uživanje zdrave hrane z dovolj vitamina C, npr. kislo zelje, gibanje na svežem zraku in na splošno zdrav način življenja z dovolj počitka. Pater Ašič je preventivno proti raznovrstnim tegobam skozi vse leto vsakodnevno popil liter čaja iz 20 različnih zdravilnih rastlin. Izkustveno je vedel, da si z zdravilnimi rastlinami lahko pogosto pomagamo.
Da pozimi ne bi dobili prehlada, pijemo čaj za dobro delovanje imunskega sistema (ImunoSIT), ki ga pripravimo iz naslednjih zdravilnih rastlin:
30% korenina ameriškega slamnika (Echinaceae radix),
20% cvet črnega bezga (Sambuci flos),
20% cvet lipe (Tiliae flos),
10% korenina navadnega regrata (Taraxaci radix),
10% list gozdne jagode (Fragariae folium),
10% cvet prave kamilice (Chamomillae flos),
Priprava: žličko čajne mešanice prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 10 minut, pokrijemo, da eterična olja ne izhlapevajo, nato precedimo. Toplemu čaju, ne vročemu, dodamo žličko jabolčnega kisa in med. Pijemo ga večkrat dnevno.

Lipa in bezeg v čaju pomagata zniževati povišano telesno temperaturo, ker spodbujata delovanje lojnic. Dobro je še, da se s potenjem skozi kožo iz telesa izločajo še toksini, saj ko virusi, povzročitelji prehlada, odmirajo, nastajajo v telesu toksini. Klinični poskusi, kjer so udeleženci raziskave pili večje količine lipovega čaja, potrjujejo dobre uspehe zdravljenja pri virusnih obolenjih dihal. Eterično olje lipe ima prijeten vonj, zato lahko čaj, ki vsebuje lipo, popijemo v večjih količinah, kar je ugodno, saj je potrebno pri prehladu popiti večje količine čaja. Razmišljam, da je verjetno Bog zato dal eteričnemu olju lipe tudi prijeten vonj.
Kamilica na splošno pomaga ohranjati zdravje dihal, saj deluje protivnetno in protimikrobno. Deluje tudi blažilno v primeru suhega kašlja in draženja v grlu, olajša dihanje.
Ameriški slamnik v dovolj veliki količini podpira obrambno sposobnost organizma. Skrajša čas trajanja prehlada, prej okrevamo. Pijemo ga tudi že v jesenskem času, da v zimskem času ne bi dobili virusne ali bakterijske okužbe dihal.
Regrat vsebuje grenčine, ki povečajo izločanje prebavnih sokov, tako da, če smo v času prehlada neješči, se nam bo apetit povrnil, kar je dobro.
Gozdna jagoda vsebuje čreslovine. Le-te pa v primeru virusnih črevesnih motenj, npr. driske oziroma trebušne gripe, delujejo blažilno na črevesno sluznico.
Priporočljivo je še uživati dovolj česna, ker žveplove spojine v česnu pobijajo viruse in bakterije. V ta namen lahko uživamo česnove kapljice patra Simona Ašiča, in sicer trikrat dnevno po 15 kapljic. Neprijetnega vonja po česnu po jemanju teh kapljic pa ne bomo oddajali.
Barbara Kozan, mag.farm.

torek, 31. marec 2020

ODMEVI 6


V eni od prejšnjih številk sem prebrala prispevek o pesnici Vidi Taufer. Čeprav je v besedilu omenjeno, da je bila njena pesem leta 1982 objavljena v Družini, sem jo jaz tokrat prebrala prvič. V letih mojega šolanja – od leta 1953 naprej – nismo nikoli slišali o naših mnogih krščanskih pesnikih, pisateljih, umetnikih (Plečnik), duhovnikih, pogumnih možeh in ženah. O škofu Antonu Vovku, o njegovem življenju in takratnih dogodkih, smo zvedeli doma od svojih staršev. Tudi škofa Jegliča nam niso v šoli nikdar omenili, čeprav je bil domačin, naš rojak.
Ana

ODMEVI 5


Rad bi posredoval lepo Jezusovo besedilo iz Valtortinega »Evangelija, kakršen mi je bil razkrit«: »Bog je postal človek, da bi pomagal ljudem. Ljudje pa lahko pomagajo Bogu. Ob uri zveličanja se bodo dela pravičnih pridružila mojim delom; dela tistih, ki so mrtvi že stoletja, tistih, ki živijo in tistih, ki bodo živeli. Tako lepo se je pridružiti brezmejni Dobroti, ji pridružiti, kar lahko damo od svoje dobrote, in reči: 'Tudi jaz, o Oče, bom prispeval v dobro svojih bratov.' Ni večje ljubezni – do Gospoda ali do brata – kot če človek ve, da umira v slavo Gospodovo in za večno zveličanje svojih bratov. Zveličati se? To je malo. To je minimum svetosti. Lepo je odreševati. Se darovati za odrešenje. Naj bo ljubezen tolikšna, da se spremeni v žrtveno grmado, ki odrešuje. Takrat je ljubezen popolna. In svetost velikodušnega brezmejna.«
Pepi

ponedeljek, 30. marec 2020

ODMEVI 4


Že nekaj let prejemam revijo V Materini šoli, ob kateri duhovno rastem in zorim. Ob naši nebeški Materi in sinu Jezusu dobivam moč za življenje, za hojo proti toku vsakdanjika, v katerem se borim za mir v srcu, za mir, ki ga najdem v Njem, ki mi daje moč. Revija je res bogata v podajanju globokih besedil in pričevanj, v poudarkih o molitvi, o pomenu dobre in tihe molitve po namenu Božje Matere. Ona je priprošnjica v naših hudih stiskah in preizkušnjah. K Njej se vedno lahko zatečemo, v Njeno naročje, kjer se počutimo varne. Ona nas vodi k Jezusu, našemu Odrešeniku.
Martina

nedelja, 29. marec 2020

ODMEVI 3


Ko sem bila še otrok, sem z mamo hodila na Rakovnik, kjer smo vso noč molili in peli, prav tako na Brezje z vlakom. Ko sem bila samostojna, sem za veliki šmaren sama vsako leto šla na Brezje, za 24. maj pa na Rakovnik. Hodila sem na Kurešček, v Medžugorje, najbliže pa v Zagradec k Mariji Brezmadežni. Sedaj pa, ko mi zdravje ne dopušča, je moje najdaljše romanje v Stično k Žalostni Materi Božji. Kadar pa zaradi slabega zdravja ne morem tja, je stiška podoba Žalostne Matere Božje pri meni doma. Večkrat razmišljam, da je dandanes Marija res žalostna, ker se premalo moli rožni venec, pa tudi zato, ker ljudje premalo obiskujejo mašno daritev, pri kateri je Jezus živ pričujoč med nami. Pa se čudimo, kako malo je duhovnih poklicev. Toliko jih je, kolikor molimo za duhovne poklice in živimo po svoji veri.
Ivanka H.

sobota, 28. marec 2020

ODMEVI 2


Nekega dne sem opazila, da ima Marija povešene oči, a ko sem prišla bliže, me je pogledala. Ko sem šla nekoč zopet k njej, me je prešinjalo veselje, da sem skoraj tekla. Videla sem, da se je z nasmehom obrnila k meni. Obstala sem pred kipom. Marija je bila kot živa in nepopisno lepa. Čutila sem nepopisno notranjo srečo. Priporočila sem ji vse, kar mi je prišlo na misel, ljudi in potrebe. Sedaj me Marija vedno gleda. A je žalostna. Zdi se mi, da ima solze v očeh. Nekaj mi je reklo, da me je prišla opogumit.
Kati