V Španiji je pri dorotejkah preživela 25 let

Lucija je bila v Vilaru rešena mučnih izpraševanj. Dokončala je tri razrede ljudske šole ter se naučila kuhanja in šivanja. Dne 24. avgusta 1925 ji je škof José da Silva podelil zakrament svete birme. Takrat jo je obiskala njena mati. Po dolgem pogovoru s škofom je ugodila prošnji hčerke, da bi smela stopiti v samostan k dorotejkam.

Že pred prihodom v zavod dorotejk je razmišljala o redovniškem poklicu. V zavodu se je najprej zanimala za karmeličanke v Lisieuxu v Franciji, a se zaradi tujega francoskega jezika zanje ni odločila. Zgled vzgojiteljic in hvaležnost sta vplivala, da se je končno odločila za vstop k dorotejkam. Dne 25. oktobra 1925 je odšla v hišo postulata v mestu Pontevedra v Španiji, ker so bile na Portugalskem vse redovne ustanove ukinjene. Tam je ostala do julija 1926. Poleg priprave na noviciat se je morala naučiti španskega jezika. Dne 10. decembra 1925 se ji je v celici prikazala Devica Marija z Jezuščkom v naročju in ji dala naročila glede obhajanja petih prvih sobot.

Kljub temu da je bila daleč od doma, se je razvedelo med ljudmi, da v samostanu živi vidkinja Lucija iz Fatime. Mnogi so se prizadevali, da bi jo videli in z njo govorili. Če se je le dalo, se je temu izognila. Nekoč je na ulici srečala nekaj ljudi, ki so jo vprašali, kje je samostan, v katerem živi vidkinja iz Fatime. Prijazno jim je povedala za pot in jim hkrati rekla, da je ob tem času ni doma. Vprašali so jo še, kakšna je videti, v upanju, da jo bodo morda srečali na ulici. Lucija je odgovorila: »Takšna kot jaz,« in je nadaljevala svojo pot.

Od 20. julija 1926 dalje je bila v hiši noviciata v španskem mestu Tuy, kjer je 2. oktobra 1926 dobila redovno obleko in začela noviciat. Po dveh letih noviciata je 3. oktobra 1928 izpovedala začasne, 3. oktobra 1934 pa, ob navzočnosti svoje matere, večne zaobljube. V Tuyu se ji je 13. junija 1929 prikazala Presveta Trojica in Devica Marija, ki je sestri Luciji posredovala naročilo o posvetitvi Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu. V Tuyu je ostala do leta 1946.

V Španiji je pri dorotejkah preživela in poučevala 25 let, dve leti pa nato na Portugalskem. Bila je z veliko spretnostjo učiteljica ročnih del. Živela je po samostanskem geslu: »Božja volja je moj raj.« V tem času je bila v zvezi s prikazovanji v Fatimi večkrat zaslišana, napisala je številna pisma in svoje Spomine o fatimskih dogodkih, o Frančišku in Jacinti ter o fatimski skrivnosti

Poslanstvo Lucije po letu 1917

Lucija je odšla od doma

Preden je Lucija šla od doma, je v spremstvu neke gospe obiskala svojega škofa in se v popolnem zaupanju z njim pogovorila. Škof ji je naročil tajnost in ji položil na srce, naj bo dobra.

Jacinta je pred svojo smrtjo v bolnišnici v Lizboni vztrajno prosila, da bi poklicali kanonika dr. Formigona, da bi mu posredovala dve sporočili, ki jih je dobila od Device Marije. Prvo se je nanašalo na Lucijo. Marija ji je sporočila, da ji v domačem kraju pretijo velike nevarnosti. Zato naj Lucija premisli in prične bolj goreče življenje. Nekateri so po prikazovanjih imeli Lucijo za svetnico, kar je predstavljalo resno nevarnost za ponižnost vidkinje.

Mati jo je kot trinajstletno najprej napotila k neki gospe v Lizbono, kjer se ni dobro počutila in se je vrnila domov. Nato jo je po posredovanju leirijskega škofa Joséja da Silva poslala v oddaljeni dekliški zavod redovnic dorotejk v kraju Vilar, ki je danes del mesta Porto na severu Portugalske. Takrat je bila stara dobrih štirinajst let. Škof je upal, da se bo s tem zmanjšal obisk romarjev v Fatimo, kar pa se ni zgodilo.

V šestem Spominu je Lucija zapisala, zakaj se je škof odločil za Porto:

»Takrat še nisem razumela, vendar mi je danes že zadosti jasno, da je želel škof, naj grem v Porto predvsem zato, da je laže presojal vse dogodke v Fatimi. Tako se je laže tudi odločal in izražal svoje mnenje. Hotel me je imeti v svoji bližini pod nadzorstvom oseb, ki jim je zaupal, ki so ga o vsem, kar je zadevalo mene, tudi obveščale in je tako laže razumel vse dogodke.«

Lucija se je dan pred odhodom z bolečim srcem poslovila od vseh ljubljenih krajev, v prepričanju, da zadnjič hodi po njih: od Cabesa, Valinhosa, farne cerkve, od očeta in Frančiška na pokopališču, od domačega vodnjaka ter od vseh domačih. Tega dne je doživela Marijino prikazanje, ki bi ga lahko imenovali »sedmo prikazanje«.

Od doma je odšla v spremstvu svoje matere in nekega delavca 17. junija 1921 že ob dveh zjutraj v prepričanju, da za vedno zapušča svojo domačo hišo. V drugem Spominu je zapisala:

»Šli smo mimo Cove da Iria, da sem se od nje zadnjič poslovila. Tam sem zadnjikrat zmolila svoj rožni venec. Ko je bilo še mogoče videti kraj, sem se ozrla in vzela od njega zadnje slovo.«

Da bi ostala popolnoma nepoznana, so ji dali novo ime Maria das Dores (Marija bolečin). Prepovedano ji je bilo govoriti o svojem izvoru in zlasti o fatimskih dogodkih. Ni smela hoditi domov in le redko ji je bilo dovoljeno pisati domačim. Vendar je bila zadovoljna in srečna.

Razgrnil je svojo »tilmo« in odtlej naprej častijo Marijino podobo

»Ne čudite se, da sredi zime v Kastilji cvetijo vrtnice.« S to skrivnostno podobo je papež Frančišek pokazal na Marijino materinstvo, ki je bilo razodeto v prikazovanjih sv. Janezu Diegu v 16. stoletju v Mehiki. Tam Devico častijo kot »Našo Gospo iz Guadalupe«, Kraljico obeh Amerik. Papež je jasno povedal, kaj pomeni evangelizirati v znamenju tega materinstva.

Spomnil se je četrtega prikazanja Device Marije sv. Janezu Diegu – bilo je pozimi –, in čudeža, ki ga je Marija pojasnila z besedami: »Te raznovrstne vrtnice, ki jih boš nesel škofu, so dokaz in znamenje …«

Janez Diego je nabral vrtnice v svojo »tilmo«, laneno tuniko. Ko jo je pred škofom razgrnil, je bila vanjo na nerazložljiv način vtisnjena podoba Device. Še danes jo častijo v svetišču v Guadalupi.

Zenit.org

Vsa Škotska se je posvetila Marijinemu Brezmadežnemu Srcu

26. julija 2017 se je pričela štiridesetdnevna molitev, ki se je zaključila 3. septembra 2017 s posvetitvijo škotske Cerkve in škotskega kraljestva Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pri tem so sodelovali vsi škotski katoliški škofje, in sicer osem škofov ordinarijev in osem zaslužnih škofov.

Pobudo za to štiridesetdnevno pripravljalno molitev je dal škof v škofiji Paisley, msgr. John Keenan. Posvetitev, ki so si jo močno želeli tudi zaradi praznovanja stoletnice prikazovanj naše Gospe v Fatimi, so izpovedali v narodnem škotskem svetišču naše lurške Gospe v Carfinu (škofija Motherwell).

Da bi bila ta narodna posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu dejansko posvetitev vsega naroda, ki je zbran v molitvi, so pozvali vse Škote, živeče doma in v tujini, ter tudi vse potomce Škotov po svetu, da bi se pridružili tem pripravljalnim molitvam. Kakšen zgled za vse katoliške narode!

Infocatho.fr

Prve sobote

Sobota je že od nekdaj Marijin dan. Obhajanje prvih sobot v mesecu je poleg češčenja Matere Božje predvsem v tem, da z namenom zadoščevanja za grehe človeštva prejmemo zadostilno sv. obhajilo. To je že pred Fatimo zelo priporočal papež Pij X. Poleg tega naj bi vsako prvo soboto preživeli v duhu zadoščevanja in v molitvi za duhovne poklice ter za svetost duhovnikov.

Dne 10. decembra 1925 je sveta Devica v Pontevedri v Španiji spregovorila Luciji: »Vsem, ki se bodo na prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo, molili en del rožnega venca in mi petnajst minut delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob smrtni uri z milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje.«

Marija obljublja, da nam bo v smrtni uri stala ob strani z vsemi za zveličanje potrebnimi milostmi, če pet zaporednih prvih sobot izpolnimo pet pogojev:

1. opravimo dobro spoved v duhu zadoščevanja Marijinemu brezmadežnemu Srcu; spovemo se lahko že prej, npr. prejšnjo nedeljo, a ob prejemu svetega obhajila na prvo soboto moramo biti v posvečujoči milosti;

2. prejmemo zadostilno sveto obhajilo, ki je osrednje dejanje pri opravljanju prvih sobot;

3. zmolimo en del rožnega venca;

4. petnajst minut delamo družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca;

5. vse štiri omenjene pogoje opravimo z namenom zadoščevanja Marijinemu Srcu, saj grehi ne žalijo samo njenega Sina, ampak prizadenejo tudi Devico Marijo; tako pomagamo reševati današnje človeštvo za večnost.

Jezus je Luciji pojasnil, da bo za tiste, ki ne bi mogli izpolniti petih omenjenih pogojev v soboto, opravljanje te pobožnosti »prav tako veljalo naslednjo nedeljo, kadar bi moji duhovniki iz upravičenih razlogov dušam to dovolili«. Duhovnik dá takšno dovoljenje npr. v spovednici.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2018

JANUAR 2018

14. ob 14.30 Bernardova družina

18. – 21. P. Vital Vider, zakonci z otroki

26. ob 19.30 češčenje JMS

26. – 28. Skupnost Emanuel, samski

FEBRUAR 2018

2. – 4. P. Maksimilijan File, starši birmancev

8. – 11. P. Vital Vider, zakonci z otroki

9. – 11. P. Maksimilijan, prejšnji birmanci

11. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 18. P. Maksimilijan File, birmanci

23. ob 19.30 češčenje JMS

23. – 25. P. Maksimilijan File, birmanci

MAREC 2018

2. – 4. P. Maksimilijan File, birmanci

9. – 11. P. Maksimilijan File, birmanci

9. – 11. P. Branko, Bernardova družina

11. ob 14.30 Bernardova družina

16. – 18. P. Maksimilijan File, birmanci

22. – 25. P. Vital Vider, zakonci z otroki

23. ob 19.30 češčenje JMS

APRIL

7. zj. – 8. Skupnost Emanuel, družine

8. ob 15.00 nedelja Božjega usmiljenja

27. ob 19.30 češčenje JMS

MAJ

12. – 13. Skupnost Emanuel, za vse

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi

13. romanje Bernardove družine

25. ob 19.30 češčenje JMS

Prijave

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2018

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 14. januarja, 11. februarja, 11. marca, 8. aprila (nedelja Božjega usmiljenja, ob 15.00 v baziliki), 13. maja (romanje), 10. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v baziliki), 9. septembra, 14. oktobra, 11. novembra in 9. decembra.

Mesečna srečanja častilcev JMS v letu 2018

Pri teh shodih v Opatovi kapeli v Stični na zadnji petek v mesecu hočemo letos v nagovorih bolj poudariti duhovno oblikovanje tistih, ki ste pripravljeni sodelovati pri širjenju češčenja Jezusovega in Marijinega Srca ter sploh fatimskega apostolata, ne le župnijski animatorji, ampak tudi vsi drugi, lahko tudi duhovniki. Srečanja bodo od 19.30 do 21.30.

19.30 rožni venec pred Najsvetejšim

20.00 kateheza o Jezusovem in Marijinem Srcu

20.30 mašna daritev, po njej litanije z blagoslovom in obnovitvijo posvetitve JMS.

Datumi srečanja Stični ob 19.30: 26. januarja, 23. februarja, 23. marca, 27. aprila, 25. maja, 29. junija, 27. julija, 31. avgusta, 28. septembra, 26. oktobra in 30. novembra.

Duhovno silvestrovanje v je bilo Stični

Z molitvijo, pesmijo, druženjem in mašno daritvijo smo dočakatli novo leto.