Iz samostanske kronike

Najpomembnejši dogodek v Stični v zadnjem času je bilo srečanje mladine, »Stična mladih«, v soboto, 16. septembra. Kljub slabemu vremenu, ki je dopoldne Stični prizaneslo, se je zbralo okrog 6.000 mladih pod vodstvom slovenskih škofov in duhovnikov. Pester program na osrednjem prostoru in v različnih delavnicah ter bogata ponudba na številnih stojnicah – vse to je mlade zaposlilo in razgibalo. Skratka, Stična je naenkrat postala zelo mlada in živahna. Vse je potekalo pod Marijinim geslom, kot se spodobi ob stoletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi: Velike reči mi je storil Mogočni.

Pred nami je bilo pomembno srečanje mladih in odraslih v Stični, v soboto, 14. oktobra, z izbrano molitveno uro ob 9.30, posvečeno fatimski stoletnici, ki sta jo popestrila zastopnika iz Fatime, sodelovali pa so tudi hrvaški romarji. Mašna daritev slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov ter vseh navzočih vernikov je bila ob 11.00, nato procesija z Marijo romarico, ki so jo pripeljali iz Češke.

kronist

ODMEVI 5

Ko nisem mogla na molitveno srečanje v Stični, sem se v mislih pridružila Mariji v opatovi kapeli. Ko se zjutraj zbudim, se mi je prikazala Marijina podoba. Brez krone je z rožnim vencem lebdela toliko od tal, da se je nisem mogla dotaknit. Spodaj je bilo lepo rumeno javorjevo listje. Tako se je pri zaprtih ali pri odprtih očeh ta prizor ponavljal nekaj dni. Zelo mirno sem se počutila. Upam, da me bo Marija še obiskala v živo.

Ivanka

ODMEVI 4

Že od otroških let sem romala peš na Zaplaz. En dan smo hodili tja, en dan nazaj, čez noč pa smo v cerkvi molili, peli in spali kar po tleh. 24. junija letos sem se na Zaplazu udeležila srečanja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Bilo je zelo slovesno, molitveno. Zvečer pa sem že šla v Medžugorje ob 36. letu Marije Kraljice miru. Nisem šla na Križevac, ker sem slaba za hojo. Celo dopoldne sem videla belo žensko postavo na mestu križa. Križ pa se je pokazal šele popoldne. Bila sem srečna med številnimi romarji. Zvečer je bila procesija z Marijo, vso okrašeno z lepimi rožami. Bilo je več kot 200 duhovnikov. Moj sklep je bil: »Še bom šla v Medžugorje!« Res sem šla 4. avgusta na mednarodno molitveno srečanje mladih, ki je trajalo cel teden, naša skupina pa je prišla na zadnji dan. Bilo je 500 duhovnikov, tudi črnih, 50.000 mladih iz 61 držav. To mora človek videti in doživeti!

Marija

ODMEVI 3

Mesec junij sem prebila na psihiatrični kliniki. Ne samo da se je treba prilagajati vsemu, od osebja in njihovemu obravnavanju do prostorov in pacientov, pa tudi vsemu, kar prinese bolezen. To so stiske, strah in tesnoba. Medsebojni odnosi. Bog Oče, Sin in Sveti Duh so me spodbujali: Ne boj se, samo vera te bo ozdravila, samo vera te bo rešila. Bog ne vzame bremena, ampak da moč, da vzdržimo. Bila sem res na tleh, a Bog me je vodil z nežno roko. Navdihoval me je: Ne boj se, samo veruj. Kadar me je preplavil strah in tesnoba, sem slišala: Zakaj dvomite, maloverni? Bodite pogumni! Naj se vam okrepi srce! Še vedno padam, toda sedaj mi Gospod govori: Vera te je ozdravila. Išči, kar je zgoraj, kjer je Kristus, sedeč na Božji desnici.

Kati

ODMEVI 2

Nekaj časa nazaj sem prebral vašo objavo na internetu glede klicanja Jezusovega imena: »Jezus Kristus, Božji Sin, usmili se mene grešnika!« S to molitvijo se že nekaj časa obračam na Jezusa in zavzema že kar lep del dneva. Opažam umiritev in v zadnjem času tudi sprejemanje stvari, ki so me dolgo časa preganjale in sem se zaradi njih "sekiral". Mislim pa, da je vsaka molitev, ki ti pomaga pri približevanju Bogu, dobra.

Erik

ODMEVI 1

Leta nazaj je bilo, a se še danes z veliko notranjo radostjo spominjam skrivnostnega dogodka, katerega priča sem bil in ga z veseljem opišem. Neko nedeljo, med drugo sv. mašo v medžugorski cerkvi sv. Jakoba, se je dogajalo. Kot vedno so jo domačini in romarji iz bližnjih in daljnih krajev, tudi tujine, napolnili do zadnjega kotička. Med slednjimi nehote mene in tudi bližnje pritegne pozornost družina s številnimi otroki. Sedijo v klopi, nekje v sredini cerkve, in pobožno spremljajo mašno daritev. Med njimi je majhna, približno tri leta stara, ljubka, modrooka deklica s svetlimi kodrastimi lasmi in bujnimi kitami, ki vzbuja posebno pozornost. V rokah drži majhno punčko – lutko – ki je niti za hip ne izpusti iz rok. Nemirna je, preseda se in vstaja ter venomer pogleduje proti oltarju, kjer jo očitno nekaj neustavljivo privlači. Na vsak način hoče zapustiti klop, a ji starejša sestrica, ki sedi ob njej, to vsakič nežno prepreči in onemogoči, da bi odšla.

Približa se čas obhajila. Nastane vrvež. Ljudje se pripravljajo in razporejajo po vsej cerkvi. Sestrica s punčko izkoristi nepazljivost svoje starejše sestrice in počasi, umirjeno zapusti družino. Pomika se po cerkvi proti tabernaklju. Pred njim se ustavi, obmiruje in se zamaknjeno zazre vanj. Nekaj globokega in presunljivega doživlja. Punčka ji zdrsne iz rok in obleži na tleh. Še dolgo časa strmi v tabernakelj in očitno je, da se dogaja nekaj skrivnostnega. V tihem, tajnem sporazumu si v tabernaklju skriti Jezus in deklica izmenjata darove, nakar se deklica z umirjenimi koraki vrača k svojim. Obhajilo še traja. V desni ladji cerkve deli pater Slavko Barbarić obhajilo. Brez obotavljanja se mu deklica približa, mirno postavi v vrsto čakajočih in obstane. Pater Slavko ji prijazno podeli blagoslov, nakar se deklica – brez punčke – vrne v klop na svoje mesto ter mirno obsedi. Mala je podarila Jezusu svojo najljubšo igračo, ki jo je sprejel in ji v zameno v njeno nežno otroško srce vsadil svojo nedoumljivo skrivnostno ljubezen.

Nedolžna otroška srca so zares najčistejši tabernaklji Svetega Duha in takšna izražajo svojo odprtost ter z neustavljivo močjo privlačijo Božjo ljubezen.

Pepi