Molitev in delo s cistercijani

»Moli in delaj!« 

Na duhovne vaje »Moli in delaj« sem prišel po priporočilu br. Matevža, da bi spoznal meniško življenje, ki me je od spreobrnitve naprej vedno zanimalo. Veliko predstav o meništvu sem imel že od prej – iz prebiranja raznih besedil na internetu in podobnega, vendar se izkušnja v Stični preživetega tedna ne more primerjati zgolj s predstavami.

V današnjem svetu si nihče več ne more prav predstavljati, da se kje skupina mož odloči zasledovati svetost v za to skrbno urejenem življenjskem redu. Skrbno in na izkustvu zgrajeno Pravilo sv. Benedikta upošteva človeško naravo in Božje razodetje (tako kot evangeliji sami) in tako v skupini Bogu vdanih mož rojeva tako življenje, ki je kjerkoli, razen v samostanu, nemogoče.

Posamezniku, ki se pridruži, pa to omogoča, da v največji meri zasleduje svoje hrepenenje po Bogu, ki nas kljub spremembam v svetu še vedno pričakuje v tišini in zbranosti.

Kako lepo je meniško življenje in kakšno vrednost ima, lahko človek izkusi, vsaj deloma, le ob obisku takih duhovnih vaj, kot so »Moli in delaj!«

Žiga Lenarčič

 

Stična je moja duhovna oaza

V Stično prihajam vsako leto že 15 let. To je moja duhovna oaza. Najbolj me pritegne molitev z menihi v koru. Sem katehet in molim tudi doma, a bolje in lažje molim skupaj. V Stični me privlači poleg molitve gostoljubnost menihov. Zato se v samostanu počutim kot doma. Ker živim ob morju, me tu privlači veliko zelenja. Tu dobim navdih za pisanje pesmi in meditacij. Ena, ki je nastala v Stični, je objavljena spodaj. Ker poučujem verouk v šoli, tu dobivam duhovno hrano za naslednje leto. Ko govorim učencem o redovništvu v Cerkvi, govorim iz izkustva in jim posredujem izkustvo življenja v samostanu. Ko menihom pomagam pri delu, sem v kontaktu z naravo, česar nimam prilike v mestu. Zahvaljujem se vsem redovnikom, ki mi vedno radi odprejo vrata svojega samostana in svojega srca.

Božja ljubezen

 

Ljubezen Božja je posebna,

kakor dež pada vsem.

Ne ozira se na zasluge,

kakor sonce greje vse.

 

Ljubezen Božja vse oživlja in premika,

brez nje vse odmira in propada.

Čeprav je vsi ne najdejo, je vsem ponujena,

dokler potujejo skozi življenje.

 

Brez ljubezni Božje človek biva

kakor ptica z zlomljenimi krili,

kakor ladja s pretrganimi jadri

na morju zemeljskih iskanj.

 

Mnogi mislijo, da je ni mogoče najti,

pa jo nehajo iskati, zato so žalostni.

A ona je tako blizu, v srcu, ki ljubi.

Vpisana je na dláni roke, ki daje.

Miroslav Radić, Rijeka

Nekatere duhovne prireditve v letu 2020

SEPTEMBER

11. – 13. P. Nadrah, duhovne vaje

13. ob 18.30 fatimska pobožnost v cerkvi

27. ob 15.00 BD, JMS, DŽ v cerkvi

 

OKTOBER

13. ob 18.30 fatimska pobožnost

25. ob 15.00 BD, JMS, D v cerkvi

 

NOVEMBER

22. ob 15.00 BD, VMŠ, DŽ v cerkvi

 

DECEMBER

20. ob 15.00 v cerkvi BD, VMŠ, DŽ

 

Bernardova družina,

združenjem posvečenih JMS

in duše žrtve imajo skupaj srečanja

na 4. NEDELJO V MESECU

V CERKVI od 15.00 do 17.00:

27. septembra, 25. oktobra, 22. novembra in 20. decembra (na 4. adventno nedeljo).

 

Fatimska pobožnost

bo v cerkvi že ob 18.30:

13. septembra in 13. oktobra.

 

Duhovne vaje za BD, Združenje JMS, DŽ in druge

 

Za člane Bernardove družine, posvečene Jezusovemu in Marijinemu Srcu ter duše žrtve in druge bodo duhovne vaje od petka, 11. septembra ob 18.00, do nedelje, 13. septembra po kosilu. Tema: Bog je naš končni smisel in največja sreča. Prijave sprejema čim prej voditelj: p. Anton Nadrah, E-pošta: anton.nadrah@rkc.si

 

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

V četrtek, 20. avgusta, smo praznovali slovesni praznik sv. Bernarda, glavnega cistercijanskega svetnika in zavetnika ter cerkvenega učitelja vesoljne Cerkve. Naša revija ima podnaslov: Glasilo Bernardove družine. Ne gre samo za tiste, ki so povezani v posebnem združenju, ki se imenuje Bernardova družina. Sv. Bernard ima še danes nam vsem marsikaj povedati. V našem glasilu smo o njem že in bomo še pisali. Tisti ideali, za katere se je zavzemal v 12. stoletju, so v marsičem tudi naši ideali. Nekateri zgodovinarji 12. stoletje imenujejo kar Bernardovo stoletje. Po silovitosti delovanja ga primerjajo viharju, ki je privršal nad srednji vek, po globini spoznanja Boga pa ga prispodabljajo orlu, ki gleda v sonce. S svojim delovanjem je poskrbel za red in edinost v Cerkvi in svetu. Mašna prošnja ga takole slavi: »Sveti opat Bernard je goreče ljubil tvojo Cerkev in kot ogenj v njej svetil in jo razvnemal.« Kar je pri opatu Bernardu Božjega, narejenega v Svetem Duhu, spada v duhovni zaklad vesoljne Cerkve za vse čase. To so tudi njegovi številni spisi, porojeni iz izkustva. Sv. Bernard je Marijin pevec, njen trubadur, tako prisrčna je bila njegova ljubezen do Device Marije, srednice vseh milosti. V svojih delih jo poveličuje kot čudovit odsev Božje lepote, dobrote in ljubezni. Že kot otrok je na sveti večer na mističen način doživel Marijino rojstvo Jezusa. To izkustvo je zaznamovalo vse njegovo življenje. Naš samostan v Stični je bil ustanovljen skoraj 20 let pred njegovo smrtjo leta 1153.

p. Anton

Kako molim?

Zjutraj:

O Bog, blagoslovi danes moje delo, da bo smisel in pomen imelo. Blagoslovi moje današnje besede, da bodo modre in Tebe vredne. Blagosovi še moje misli in molitve – naj nosijo mir in zasluženje Tvoje odrešitve.

Zvečer:

Gospod, Ti najbolj in v globino me poznaš, ti kljub vsem mojim grehom me še vedno rad imaš. Ti veš, da mislim, rečem, delam tisto, česar nočem; Ti veš, da dostikrat zaman se trudim za vse, kar hočem. Odpusti mi, o Bog, slabost in mlačnost mojo in zdaj spet sprejmi v skromni dar to dušo mojo. Umij jo greha, naj počiva v Tebi čista že nocoj, naj jutri v dnevu novem Tvoja bo pomoč z menoj.

Pred službo:

Pomagaj mi, o Bog, s svojo milostjo, da bom danes vse svoje delo lahko darovala Tebi in da bo opravljeno Tebi v slavo in hvalo. Naj bo dobro in premišljeno, skrbno in z ljubeznijo opravljeno. Pomagaj mi s svojim navdihom in pošlji nadme svojega Svetega Duha, da bom našla in videla smisel v vsem, kar mi Tvoja popolna modrost daje v življenju in v delu, ki si mi ga danes namenil. Bodi z menoj in me vodi! Razsvetljuj temine mojega razuma in bodi moja modrost! Bodi moja trdna odločitev in bodi moja moč! Bodi moja vztrajnost, bodi moj počitek! Bodi moj trud in bodi moje veselje! Gospod, Ti si z neskončno ljubeznijo delal in trpel za nas, naj tudi jaz v Tvoji ljubezni nesebično delam v blagor vseh. Amen.

O.

DOMAČA ZDRAVILA Močvirski oslad

Na vlažnih ali poplavljenih travnikih in ob robovih rek junija in julija z belimi socvetji že cveti brestovolistni oslad (Filipendula ulmaria L.), znan tudi z imenom močvirski oslad, kakor ga je rad imenoval pater Simon Ašič. Staro latinsko ime za močvirski oslad je tudi Spirea ulmaria L.

Nabiramo cvetočo zel, to je cela rastlina s cvetovi brez korenine, ki jo hitro posušimo, da cvetovi ne porjavijo. Oslad je elegantna rastlina, visoka do metra in pol. Steblo je nekoliko rdečkasto, na njem je veliko dlakavih listov. Drobni, snežnobeli cvetovi, ki rastejo v gostih socvetjih, nežno dišijo. Gojimo ga lahko tudi na domačem vrtu, potrebuje le vlažen in malo senčen prostor.

Močvirski oslad pomaga pri putiki.

Močvirski oslad vsebuje eterično olje (0,2%), čreslovine, sluzi ter salicilno kislino in druge spojine. Pomembna je salicilna kislina. Njen učinek izkoriščamo v čajnih mešanicah, kjer želimo doseči protivnetni in analgetični učinek (zmanjša se občutek bolečine) ter znižanje telesne temperature. Zato ga dajemo v čajne mešanice proti revmi, putiki in pri vročičnih stanjih. Npr. čajna mešanica proti putiki (PutiSIT patra Simona Ašiča) vsebuje: zel močvirskega oslada, rmana, njivske preslice, divje mačehe, list velike koprive in breze, skorjo vrbe, korenino velikega omana, cvet jegliča in korenino velikega omana.

Z rednim vsakodnevnim pitjem (dva do trikrat dnevno) tega čaja zmanjšujemo bolečino, ki je prisotna pri putiki, ter hkrati povečamo izločanje sečne kisline iz telesa. Močvirski oslad namreč deluje tudi diuretično, poveča količino izločenega urina iz telesa. Pri putiki se v krvi in v tkivih ter urinu nahaja preveč sečne kisline, ki lahko tudi kristalizira v sklepih, zato le-ti postanejo boleči in pojavi se vnetje. Salicilna kislina v močvirskem osladu pa, kot smo že dejali, zmanjšuje vnetje. Skorja vrbe v čajni mešanici prav tako vsebuje salicilno kislino. Čaj proti putiki lahko pijemo tudi pri revmatskih obolenjih ter pri vnetjih sklepov. Pripravimo si ga kot poparek. 1 čajno žličko čajne mešanice prelijemo z vrelo vodo, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, precedimo in popijemo. Najbolje je, da čaj pijemo po jedi. Piti pa ga ne smejo ljudje z gastritisom ali želodčno razjedo.

Zdravilo Aspirin je dobilo ime po močvirskem osladu.

Grški zdravnik Hipokrat je že 400 let pr. Kr. pisal o uporabi vrbove skorje proti bolečini in glavobolu. Ker pa salicilna kislina v vrbovi skorji draži želodec, je leta 1899 nemški kemik Felix Hoffman, ki je bil zaposlen v farmacevtskem podjetju Bayer, poskušal kemijsko spremeniti salicilno kislino, da bi manj dražila želodčno sluznico. To mu je uspelo: nastala je acetilsalicilna kislina. Rodilo se je zdravilo aspirin, ki vsebuje acetilsalicilno kislino. Ime zdravilo ni dobilo po vrbovi skorji, ampak po močvirskem osladu (spirea), ki vsebuje salicilno kislino. Začetna črka a v aspirinu pa pove, da je salicilna kislina acetilirana.

Močvirski oslad je zdravilna rastlina, ki jo je dobro imeti doma v domači lekarni. Ne le za čajno mešanico proti putiki ampak tudi pri navadnem prehladu nam bo čaj iz močvirskega oslada pomagal. Znižal nam bo povišano telesno temperaturo, zmanjšal glavobol, če ga bomo imeli, ter povečal potenje in tako olajšal izločanje strupov iz telesa.

Barbara Kozan, mag. farm.