PO MARIJI K JEZUSU DUHOVNE VAJE Z MARIJO (4) V Svetem pismu se Marija zavzema za človeka.

Evangelist Luka poroča, da je Marija vse besede, ki so jih povedali pastirji o Jezusu, »ohranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19). Ob najdenju Jezusa v templju isti evangelist še enkrat dostavlja: »Njegova mati je vse te stvari ohranila v svojem srcu« (Lk 2,51). Ta svetopisemski pisatelj je tako opozoril na skrito življenje in misli Marijinega Srca, ki so bile vse posvečene Kristusu in skrivnosti odrešenja človeštva. Isti evangelist je zapisal Marijine besede angelu Gabrijelu: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38). Te besede najlepše razodevajo, kako je bila Devica Marija prva, ki se je popolnoma posvetila Jezusu, njegovemu Srcu. Ona je z ljubeznijo zanj skrbela in ga vzgojila.

Sv. Luka, ki je evangelist Marijinega Srca, je zapisal tudi čudovito Marijino hvalnico Moja duša poveličuje Gospoda, ki zelo lepo razodeva, kakšno je Marijino notranje življenje, njeno Srce.

O Marijinem Srcu govori tudi Simeonova napoved: »Tvojo lastno dušo bo presunil meč –, da se razodenejo misli mnogih src« (Lk 2,35). Že Origen, duhovni pisatelj iz 3. stoletja, pravi, da sta tu duša in srce eno.

Marijino Srce je pri evangelistu Luku označeno kot središče njenega dušnega in duhovnega življenja. Ko govorimo o njenem Srcu, mislimo zlasti na njeno ljubezen do Boga in ljudi ter na njeno notranje življenje razuma, čustev in volje. Marijino Srce je izvir njene globoke in čiste vere, iskrene ponižnosti in dejavne ljubezni. Je središče Marijinega notranjega življenja in njenih kreposti. Obenem pa je to Srce imelo prvenstveno vlogo pri učlovečenju, ob Kristusovem trpljenju pa je bilo pridruženo odrešilni kalvarijski daritvi. Ob udeleženosti pri Jezusovi odrešilni smrti na križu je globoka notranja usmerjenost Marijinega Srca dozorela do zadnje najgloblje dovršenosti.

Razpoloženje brezmadežnega Marijinega Srca se razodeva tudi v njenem govorjenju, o katerem Sveto pismo sedemkrat poroča. Dvakrat govori Marija z angelom, dvakrat s sorodnico Elizabeto, dvakrat z Jezusom, enkrat s strežniki v galilejski Kani. Sv. Bernardin Sienski pravi, da je brezmadežno Srce Marijino ognjišče Božje ljubezni, od koder prihaja sedem plamenov ljubezni, izraženih v sedmih Marijinih besedah. In zadnje Marijine besede, o katerih poroča Sveto pismo, so kakor oporoka Marijinega Srca nam vsem: »Kar koli vam (Jezus) reče, storite!« (Jn 2,5). Marijino Srce je zaradi svoje edinstvene brezmadežne čistosti zaslužilo celo to, da je smelo nuditi Božjemu Sinu svojo lastno kri.

Marijino brezmadežno Srce dobro razodevajo vsa njena dejanja, predvsem njen odnos do Jezusa, kateremu se je popolnoma posvetila, od spočetja ob angelovem oznanjenju pa vse do vznožja križa. Globina njenega Srca pride lepo do izraza tudi v njenem odnosu do ljudi, v njenem nesebičnem služenju, na primer: ko hiti na pomoč k sorodnici Elizabeti, ko opazi zadrego v Kani in posreduje pri Jezusu, da napravi prvi čudež.

Marijino življenje lahko premišljujemo ob Jezusovem življenju: od učlovečenja Božjega Sina v njenem telesu pa do konca Jezusovega vidnega življenja na zemlji, pa tudi do Marijinega vnebovzetja. Lahko si pomagamo z vsemi štirimi deli rožnega venca. Čeprav ni vse zapisano v Svetem pismu, se ob Jezusu zlahka vživimo tudi v njegovo Mater. To je zelo koristno za naš duhovni napredek.

p. Anton

»Zaradi tvojih molitev je prispel tja, kamor je moral priti.«

Žena in mati Marie-Andrée je živela brez Boga. Življenje nepremičninske posrednice je bilo prazno do trenutka, ko je njen mož Michel po dvajsetih letih skupnega življenja iznenada umrl. Ta travma je povzročila, da je odkrila vero.

Marie-Andrée pripoveduje: »Spoznala sem, da je Devica Marija še posebno povezana z rožnim vencem. Marija dušam, ki se k njej zatekajo, podeljuje to, za kar jo prosijo. V svoji preprostosti in zaupanju sem se odločila, da bom molila rožni venec za Michela, ki je umrl pred štirimi tedni. V svoji notranjosti sem prosila, da bi se zbudila ob šestih zjutraj in zmolila polovico rožnega venca. Če sem zvečer zaspala, preden sem dokončala še drugo polovico, sem prosila, da bi se zbudila in zmolila rožni venec za tisti dan. Kakšno presenečenje! Molitev deluje, in to prav vsak dan. Ne glede na svojo utrujenost, se zbudim vsako jutro in tudi vsak večer, če slučajno zaspim, preden do konca zmolim rožni venec!

Približno štiri tedne kasneje sem nekega večera jasno slišala glas, ki mi je rekel: 'Lahko prenehaš moliti zanj. Zaradi tvojih molitev je prispel tja, kamor je moral priti. Zdaj moli zase.' Kakšno veselje! Kakšna nagrada!«

Marie-Andrée sedaj organizira konference v čast in slavo Device Marije.

Božji okusi, ateistka pripoveduje o svojem spreobrnjenju, Marie-Andrée Rinck, založba Rassemblement à son Image, izdano aprila 2017.

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Dragocenost rožnega venca

Molitev rožnega venca je zato tako dragocena, ker v njej razmišljamo o Jezusovem in Marijinem življenju od Jezusovega učlovečenja v Devici Mariji do njenega kronanja v nebesih. Marijino življenje je najtesneje povezano z Jezusovim, saj je njegova mati. Brez Matere ni Sina, takšna je Božja volja. Jezusove skrivnosti so zato v veliki meri tudi Marijine skrivnosti. Marija nas vodi k Jezusu. Kar v molitvi premišljamo, to vpliva na nas. Po tem se tudi lažje ravnamo. Rožni venec zato ni samo ustna, temveč je tudi in predvsem premišljevalna molitev. Spominjanje Jezusovega in v zvezi z njim Marijinega življenja je za naše duhovno življenje nujno potrebno. Pri vseh štirih delih rožnega venca pridejo na vrsto glavne skrivnosti naše vere. To so življenjske skrivnosti, ki oblikujejo našo vero in življenje. Premišljevanje teh skrivnosti, ki je podprto z molitvijo očenaša, deset zdravamarij in Slava Očetu, je najboljše sredstvo proti posvetnosti, grešnosti in neveri.

Dobra molitev rožnega venca ohranja in poglablja človeku vero. Človek, ki redno s premislekom in ljubeznijo prebira jagode rožnega venca, raste v veri, upanju in ljubezni. Z molitvijo prejemamo milost za poglobljeno krščansko življenje. Marija se je v Lurdu prikazala Bernardki z rožnim vencem v roki. Skupaj z njo ga je tudi molila. V Fatimi je naročala: »Vsak dan molite rožni venec!« Po Marijini zamisli spada molitev rožnega venca k najvažnejšim zdravilom za današnji svet.

Rožni venec moremo moliti kleče (kar je najbolje, če to zmoremo in smo v primernem prostoru), stoje, sede, ponoči v postelji, v avtu, na vlaku, v avtobusu, na sprehodu, med lahkim ročnim delom. Nekdaj je bil najbolj priljubljena večerna molitev. Veliko bolj srečne bi bile naše družine, če bi vsak večer dan končale s to prelepo starodavno molitvijo.

p. Anton

Kako molim

Šele ko se umirim, se skušam zbrati za molitev. Ker sem nemočna, pokličem na pomoč kakega svetnika – zdaj sv. Bernarda – in ga prosim, da greva oba k Mariji, da bova skupaj dobro molila in izprosila milosti za določeno osebo oz. po določenem namenu. Potem prosim Marijo, naj me spremi k presveti Trojici in tu povem svojo prošnjo. Šele nato molim s pomočjo kakšnega obrazca, npr. očenaš, Pod tvoje varstvo, desetko rožnega venca. Zaključim s kakšnim sklepom, npr. da bom šla tudi med tednom k sv. maši. Pri rožnem vencu gledamo Kristusovo obličje s srcem Marije.

Odmevi

V tišini stiškega samostana sem vselej še bolj vzljubila poklic, h kateremu me je povabil Gospod. Okrepljena in z novim upanjem se iz njega vračam med svoje sosestre, sodelavke, sosede. Prepričana sem, da je to sad skrite prisotnosti in molitve cistercijanske skupnosti. Z velikim veseljem torej in iz hvaležnosti do Stične se pridružujem Bernardovi družini.

Ob vsakdanjih bremenih, ki jih moram nositi, imam premalo časa za Boga. V svojih slabostih zakopana sem mislila, da sem se Bogu povsem zamerila. Pa mi je spet sam prišel naproti. Poslal mi je prijateljico, ki me je pripeljala spet v njegovo bližino – v Bernardovo družino. Kako mene, nevredno, čuva in skrbi zame, da se ne bi zgubila! Hvaležno in odpuščajoče srce, o Bog, mi podari! Napolni ga z milostjo vere zame in za moje bližnje!

Z veseljem sem član Bernardove družine, ker se s skupno molitvijo po Mariji še več doseže, kot če moliš sam.

35 LET BERNARDOVE DRUŽINE

Pri tem naslovu „35 let Bernardove družine“ objavljamo besedila izpred 35 let, da se tako spomnimo začetkov Bernardove družine in izhajanja glasila “V Materini šoli”. Če koga ta besedila nagovorijo, se nam lahko priključi.

Marija, zvezda vodnica

Takole piše sv. Bernard: Marija je zvezda, ki osvetljuje ves zemeljski krog; je zvezda, katere sijaj sveti na nebu in na zemlji in greje duha in telo. Ti, ki čutiš, da v tem življenju bolj ploveš skozi burje in nevihte, kot pa hodiš po kopnem, ne odvrni oči od sijaja te Zvezde, če nočeš, da te podrejo. Če se dvignejo vetrovi skušnjav, če padeš v čeri nadlog in stisk, poglej na to Zvezdo, pokliči Marijo! Če te mečejo valovi ošabnosti, častihlepja, napuha, poglej to zvezdo, pokliči na pomoč Marijo! In če jeza, lakomnost ali telesno poželenje stresa ladjico tvojega duha, poglej Marijo! In če pretresen nad svojimi slabimi dejanji in težko vestjo toneš v brezno žalosti, dvigni svoj pogled v Marijo! V nevarnostih, tesnobah, dvomih pomisli na Marijo in boš vzdržal! Če ji boš sledil, ne boš skrenil s prave poti. Če boš mislil nanjo, ne boš zašel. Dokler te ona drži, ne boš padel. Dokler te ona varuje, se ne boj. In dokler te ona vodi, se ne boš utrudil.