Dne 28. julija leta 1914 se je začela
na Balkanu prva svetovna vojna, ki je trajala do 11. novembra 1918. Že konec 19. in v začetku 20. stoletja so Balkan pretresale
vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. V tistem času se je
okrepila Srbija
kot nova balkanska velesila z močnimi nacionalističnimi težnjami. Nastala so
velika trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje
interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do
atentata na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio.
Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in
diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je od Srbije zahtevala povračilne ukrepe.
Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji. Ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev,
je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala Srbiji vojno. Rusija je konec
julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija je na to
reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji, Velika
Britanija je napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914,
se je Evropa znašla v totalni vojni. Od tedaj je letos minilo sto let.
Štiri
krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in
pogrešanih vojakov in civilistov. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija,
zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne.
Naslednje leto so ji sledile, od vojne izčrpane, centralne sile. Otomansko
cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra,
Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako
nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila poleg številnih
mrtvih ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva: rusko,
nemško, avstro-ogrsko in otomansko ter za vedno spremenila obličje Evrope.
Z
razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti,
ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Prva svetovna
vojna je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še danes kaže svoje
posledice.
Ali so fatimski dogodki kaj vplivali
na potek in skrajšanje prve svetovne vojne? Portugalska je
stopila v vojno proti Avstro-Ogrski in Nemčiji na strani Francije in Anglije
leta 1916. V tem letu se je fatimskim pastirčkom trikrat prikazal angel
Portugalske, ki se je predstavil kot angel
miru. Nebesa ne podpirajo vojn, ampak hočejo, da ljudje med seboj živimo v
miru. Nobene vojne ne bi bilo, če bi se ravnali v skladu z obema molitvama, ki
ju je angel naučil pastirčke. Pri drugem prikazanju, sredi poletja leta 1916,
je angel naročil:
»Ob vsaki priložnosti, kadar morete,
darujte Bogu žrtev v zadoščenje za grehe, s katerimi ga ljudje žalijo, in kot
prošnjo za spreobrnjenje grešnikov. Tako boste za svojo domovino pridobili mir!
Jaz sem njen angel varuh, angel Portugalske. Predvsem sprejmite in vdano
prenašajte trpljenje, ki vam ga bo poslal Gospod.«
Vidimo,
da si lahko izprosimo mir ne samo z molitvijo, ampak tudi z vdanim prenašanjem
trpljenja in s prostovoljnimi žrtvami.
Devica
Marija je že pri prvem prikazanju, 13. maja 1917, naročila vsakodnevno molitev
rožnega venca kot sredstvo za svetovni mir:
»Molite vsak dan rožni venec, da boste
izprosili svetu mir in konec vojne.«
Pri
tretjem prikazanju, 13. julija 1917, je nebeška Gospa molitev rožnega venca kot
sredstvo za pridobitev svetovnega miru še bolj naglasila:
»Hočem […] da še naprej vsak dan
molite rožni venec v čast naši Gospe rožnega venca, da boste izprosili svetu
mir in konec vojne, kajti samo Ona vam lahko pomaga.«
Pri
petem prikazanju, 13. septembra 1917, je Marija zopet naglasila molitev rožnega
venca kot sredstvo za mir:
»Molite še naprej rožni venec, da
boste izprosili konec vojne.«
Pri šestem
prikazanju, 13. oktobra 1917, je Marija napovedala konec vojne, a je še prej ponovno
naročila vsakdanjo molitev rožnega venca:
»Sem Gospa rožnega venca. Še naprej vsak dan molite
rožni venec. Vojna se bo končala in vojaki se bodo v kratkem vrnili domov.«
Marijina
naročila so se nanašala predvsem na prvo svetovno vojno. Lahko pa rečemo, da
veljajo za preprečitev in skrajšanje vsake vojne. Molitev rožnega venca je
sredstvo za končanje vojne in za svetovni mir. Pri tretjem prikazanju je celo
rečeno, da nam lahko samo Marija pomaga, če se nanjo obračamo z molitvijo
rožnega venca. Seveda je Bog sam Bog miru, a svoj mir podarja po Mariji,
posrednici miru.
Pastirčki in
tisti, ki so jih poslušali, so z molitvijo rožnega venca prispevali k
skrajšanju prve svetovne vojne. Nam so za zgled, da tudi v današnjem času prav
z molitvijo rožnega venca prosimo za svetovni mir, saj so zdaj tu zdaj tam
vojna žarišča, ki ogrožajo državni in meddržavni mir.
p. Anton