Nekega dne so me poklicali k ženi, ki so ji odkrili
tumor v možganih. Skoraj ves čas je bila v nezavesti. Ko pa sem prišel k njej,
je prišla k zavesti. Vprašal sem jo, če želi spoved. Najprej je odklonila, ko
pa sem že odhajal, me je poklicala in opravila sv. spoved ter želela tudi
bolniško maziljenje. Kmalu za tem je padla v komo in zatem tudi umrla.
"Nekdo je moral zanjo veliko moliti," sem takoj pomislil. Nenavadno,
da je prišla k zavesti ravno takrat, ko sem prišel k njej. Nisem si mogel
drugače razlagati tega dogodka. Petnajst dni kasneje je prišla iz Budimpešte
njena mati, da bi izvedela, kako je bilo. Bila je izredno vesela, ko je spoznala,
da je njena hčerka pred smrtjo prejela vse zakramente: spoved, sv. obhajilo in
bolniško maziljenje. »Kako velika tolažba za moje srce, potem ko sem molila
zanjo 18 let. Po vojni je pobegnila z Madžarske z nemškimi vojaki, hkrati pa se
je oddaljila od Boga.«
Albert
Pfleger
