Videla sem našo Gospo

Videla sem našo Gospo

Lucija je po prvem prikazanju zabičala obema mlajšima pastirčkoma, naj o vsem popolnoma molčita. To je storila, ker je imela že pri prikazovanjih leta 1915 s svojimi spremljevalkami slabe izkušnje, a ona si je hotela prihraniti zbadanja, hkrati pa je čutila, da je zaradi vsebine Marijinih sporočil treba o zadevi molčati. Frančišek in Jacinta sta obljubila, da bosta o vsem molčala.

Lucija se je bala, da Jacinta ne bo mogla biti tiho. Ta strah jo je obšel, ko je slišala svojo malo sestrično, kako je od časa do časa navdušeno ponavljala:

»Oh, kako lepa Gospa!«

'Vidim, da boš še komu povedala,' ji je rekla.

»Ne bom, ne, bodi mirna.«

Vendar je mala Jacinta v velikem veselju in navdušenju vse izklepetala svoji mami. Potem sta morala tudi Frančišek in Lucija povedati, kaj sta videla.

Jacintina mati Olimpija je pozneje pri zaslišanju povedala, kar je zapisano v tretji osebi:

»Nekoliko po sončnem zahodu, že ponoči, je prišla domov iz kraja Batalha, kjer je trg vsako nedeljo. Ko je prišla domov, jo je Jacinta vsa vesela objela, kar ni bila njena navada, in je rekla: 'O, moja mama, danes sem v Irijski globeli videla našo Gospo!' Mati jo je zavrnila: 'Ne verjamem. Ti si res taka svetnica, da lahko vidiš našo Gospo.' Otrok je postal nekoliko žalosten in je še naprej trdil: 'Mama, verjemite mi!' – Imela je tedaj sedem let. To se je zgodilo še na cesti na hišnih vratih.«

Lucija v prvem Spominu poroča:

»Ko je naslednji dan njen brat pritekel povedat, da Jacinta zvečer doma ni držala besede, je tiho poslušala obtožbo.

'Vidiš, meni se je zdelo, da boš povedala,' sem ji rekla.

'Tu notri je bilo nekaj, kar mi ni pustilo molčati,' je odgovorila s solzami v očeh.

'Ne jokaj zdaj! O tem, kar nam je Gospa rekla, ne povej ničesar več nikomur!'

'Pa sem že povedala. Rekla sem, da je Gospa obljubila, da nas bo vzela v nebesa.'

'Kaj je bilo treba to praviti?'

'Odpusti mi. Nikoli več ne bom nikomur ničesar povedala.'«

Res je bila za naprej Jacinta zelo molčeča, ko so jo radovedni ljudje nadlegovali z raznimi vprašanji v zvezi s fatimskimi dogodki.

Tudi Lucija in Frančišek sta morala povedati, kaj sta videla. Za naprej o Marijinih prikazovanjih niso mogli biti popolnoma tiho. To je bilo dobro, da so se ljudje začeli zanimati za fatimske dogodke in se zbirati v Irijski globeli.

Popolnoma pa so molčali o treh delih skrivnosti in o trpljenju in žrtvovanju za grešnike. Za vse to so ljudje in celo sorodniki zvedeli šele iz Lucijinih Spominov.

Nekoliko pred svojo smrtjo se sestra Lucija takole spominja tega dogodka:

»Kljub mojemu vztrajnemu priporočanju, naj ne govorimo o prikazanju naše ljube Gospe, je Jacinta povedala mami. Ni bilo potrebno nič drugega in že se je naglo razširila novica med preprostim in delavnim ljudstvom, zaposlenim s poljedelskimi opravili, da bi iz zemlje pridobivalo vsakdanji kruh (…) Z globoko vero, upanjem in ljubeznijo so prihajali iz mest, krajev in vasi. Prihiteli so, da bi zvedeli, kaj se je zgodilo. Prihajali so ubogi in bogati, modri in nevedni, nekateri verni, drugi neverni. Prišli so radovedneži in zasmehovalci in oni, ki so iskali najboljši način, kako bi stvar preprečili.

To je bil začetek tistega, kar je Marija prerokovala pastirčkom: 'Morali boste torej dosti trpeti.' Ne samo oni, tudi njihove družine.«

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (15)

O, kako lepa Gospa!

Vsi trije pastirčki so na različna vprašanja stalno odgovarjali, kako je bila Gospa silno lepa, lepša od katere koli znane žene. Jacinta je po prvem prikazanju, kot bomo še videli, ponavljala: »O, kako lepa Gospa!« Domači župnik je zapisal, da je večkrat zaslišal Jacinto, ki mu je vselej potrdila, da je od 13. maja do 13. oktobra videla zelo lepo Gospo, vso v belo oblečeno. 21. avgusta jo je v družbi petih gospa obiskal na domu in jo vprašal, ali ji je katera podobna. Odgovorila je: »Ona je veliko lepša!«

Lucija je pri uradnem zaslišanju preiskovalni komisiji izjavila, da je bila Gospa zelo lepa, imela je okrog osemnajst do dvaindvajset let in je bila obdana s sijem, ki je blestel bolj kakor sonce. Bila je belo oblečena. Od glave do tal je imela z zlatom okrašen plašč z zlatim pasom in zlatim robom.

Marija je med prikazovanji v desni roki držala bel rožni venec z belim križem navzdol. Obleka ji je segala do členkov. Imela je bele nogavice.

Dr. Formigon je na zadnji dan Marijinega prikazanja, 13. oktobra 1917, vprašal Frančiška o Marijini lepoti in kaj je bilo svetlejše, sonce ali Gospejin obraz, kako je bila oblečena in kako je držala roke. Odgovoril je:

»Gospejin obraz je bil svetlejši (kot sonce), Gospa je bila bela. Oblečena je bila belo in je imela rožni venec v roki. Bila je tako lepa zdaj kakor prejšnji mesec.«

Dr. Mendes je 8. septembra 1917 pisal zaročenki:

»Eden najmočnejših vtisov otrok je Gospejina lepota. Fantku sem pokazal tvojo sliko in ga vprašal: Je lepša?

'Veliko lepša'.« 

Zanimivo je primerjati, kako se ujemajo izjave fatimskih pastirčkov z izjavami lurške pastirice Bernardke Soubirous o Marijini lepoti. Bernardka je imela od 11. februarja do 16. julija 1858 osemnajst Marijinih prikazovanj. Policijski komisar jo je 22. februarja vprašal, ali je gospa podobna kateri izmed mestnih gospa. Bernardka je odgovorila, da se te z njo nikakor ne morejo primerjati. Župnik pa jo je 27. februarja vprašal: »Kdo je ta gospa? Ali je iz Lurda? Jo poznaš?« Bernardka je odgovorila: 'Oh, gospod župnik, ta Gospa ni, kakor so druge gospe. Tako lepa je, da so po mojih mislih samo v nebesih tako lepe.' Marijina telesna lepota je seveda odsev njene notranje lepote, svetosti, ljubezni in dobrote.

Šopek Materi Mariji Nobeno delo, ki ga začnemo z Marijo, ni izgubljeno

To, da delo začnemo z Marijo, je pomembno predvsem takrat, ko dušam govorimo o Božji ljubezni. Takrat – po besedah svetega Bernarda – »Ugrabiteljica src – Raptrix cordium« in Nevesta Božje ljubezni, položi na ustnice svojih apostolov ognjevite besede, ki razplamtijo v srcu ljubezen do Jezusa in storijo, da v njem vzbrstijo vse kreposti.

Mi, Jezusovi apostoli, moramo goreče ljubiti njo, ki jo Pij IX. imenuje »Virgo sacerdos« [Devica duhovnik], saj njeno dostojanstvo močno presega dostojanstvo duhovnikov in papežev.

In ta ljubezen nam daje pravico, da nimamo nobenega dela za izgubljeno, če smo ga začeli z Marijo in če ga z njo dokončamo. Marija je namreč temelj in krona vsega tistega, kar zadeva Božje kraljestvo.

J. B. Chautard

Angelsko češčenje daje ritem našim dnevnim opravilom

Lep izraz vere Božjega ljudstva je molitev Angelskega češčenja, ki se v Braziliji imenuje Marijina ura. To je preprosta molitev, ki jo molimo v treh značilnih trenutkih dneva in dajejo ritem našim dnevnim opravilom: zjutraj, opoldne in zvečer.

To je pomembna molitev. Vsi smo povabljeni, da jo molimo, saj nas spominja na trenutek svetlobe, ki je spremenil zgodovino, na učlovečenje, ko je Božji Sin postal človek v Jezusu iz Nazareta.

papež Frančišek

Med Jožefom in Marijo je vladala globoka zakonska ljubezen

Nikoli ni obstajala zakonska ljubezen, ki bi bila bolj močna in bolj globoka od medsebojne ljubezni, ki je vladala med Jožefom in Marijo. Bila je prava zakonska ljubezen, globoka zakonska ljubezen, ki se veseli, ki moli, ki je gostoljubna. Čeprav so živeli določeno popolnost, niso bili podoba neke toge, odbijajoče in fascinantne popolnosti, pač pa podoba ljubezni, ki je odprta, ki odpušča, ki ne obsoja. Krotkost, ponižnost, potrpežljivost. Ljubezen Jožefa in Marije je bila privlačna in gostoljubna. Mislim, da sta znala vzpostaviti popolno ravnovesje med zasebnim življenjem v troje in ljubeznivo  gostoljubnostjo do vseh, ki so jih obdajali.

Za naše družine je pomembno, da posnemajo Nazareško družino, ker nas uči, kako se združevati, kako prenašati težave. V evangeliju beremo, da je sveta družina imela težave. Jožef in Marija sta bila zaskrbljena, iskala sta Jezusa in ga ob najdenju vprašala, zakaj je to storil. On jima je odgovoril in onadva sta sprejela. Vse se je odvijalo brez nasilja, s krotkostjo in ponižnostjo.

p. Emmanuel Gobiliard

Srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev JMS v Stični

Lepo vabljeni na srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki bo skupaj z odborom Združenja posvečenih JMS v samostanu v Stični v soboto, 10. maja. Ob 9.30 bo mašna daritev v Opatovi kapeli, nato srečanje v Jegličevi dvorani

Pogovori z Jezusom (4) Božja ljubezen neskončno presega očetovo in materino ljubezen

Predragi Božji otrok, že Sveto pismo Božjo ljubezen primerja z očetovo in materino ljubeznijo. Bog te ljubi neskončno bolj, kakor najboljši oče in najboljša mati ljubita svoje otroke. Jaz sem rekel učencem: Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga. Božja ljubezen do ljudi je popolnoma nesebična. Bog ne more od ljudi pričakovati ničesar, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

Božja ljubezen je v nekem smislu podobna materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako ljudje s svojo ljubeznijo ne morete zaslužiti Božje ljubezni. Bog vedno ljubi prvi in s svojo ljubeznijo človeka vedno znova preseneča.

Pri preroku Ozeju lahko beremo: Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti.

Božja ljubezen pa presega ljubezen še tako popolne zemeljske matere. Prerok Izaija je to takole povedal: Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal.

Gospod Jezus, ti se zanimaš za vsakega človeka, saj si za vsakega umrl na križu in vstal od mrtvih. Vse pričakuješ v nebesih in želiš, da bi za nobenega tvoja kri ne bila zaman prelita. Vsakega poznaš po imenu in ga ljubiš, kakor da bi bil sam na svetu. Znano ti je tudi moje življenje. Z ljubeznijo me spremljaš od zibeli do groba. Vse je zapisano v knjigi življenja. Gospod, odpusti in izbriši, kar je bilo napačnega, nepremišljenega in s sebičnim namenom narejenega. Daj mi milost, da se v prihodnje poboljšam.

Zahvaljujem se ti, po tebi pa se zahvaljujem nebeškemu Očetu za neizmerno ljubezen, ki mi jo izkazujeta. Hvaležen hočem biti tudi Svetemu Duhu, ki je ena sama ljubezen. Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Zavedam se, kako je moja ljubezen v primeri s tvojo nepopolna in ne zasluži tega imena. Prosim Svetega Duha, naj mi podeli obilje ljubezni, ki je svet ne more dati, ker je nima.

Srečanja Bernardove družine v letu 2014

Mesečna srečanja Bernardove družine bodo v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 11. Maja (romanje!), 8. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v cerkvi), 14. septembra, 12. oktobra, 9. novembra in 14. decembra. 

Srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev JMS v Stični

Lepo vabljeni na srečanje župnijskih animatorjev za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu, ki bo skupaj z odborom Združenja posvečenih JMS v samostanu v Stični v soboto, 10. maja. Ob 9.30 bo mašna daritev v Opatovi kapeli, nato srečanje v Jegličevi dvorani.