Dejanje izročitve in posvetitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu ne predstavlja le ene izmed možnih pobožnosti. Svoj izvor ima v osrednjem dogodku zgodovine odrešenja. Ko nas je Kristus s svojo smrtjo na križu odrešil, je postalo Njegovo prebodeno Srce pribežališče in vir milosti za vsakega človeka. Pred tem je Jezus izročil svoji Materi učenca, ki ga je ljubil. In Marijo je v uri, ko je s Sinom na neki način soodreševala svet, postavil za Mater človeštva in vsakega človeka. Njej se izročamo in priporočamo na naši poti k Bogu.
Najprej je Božje Srce ljubilo nas, ne mi njega. V uri, ko je bilo telo našega Odrešenika na križu povzdignjeno z zemlje, je vse pritegnil k sebi. V svoje Srce, v svojo ljubezen, usmiljenje, mir, veselje, tolažbo ...
V Gospodu je naša rešitev in Mariji moremo izročiti naša hrepenenja, bolečine in upanja. Poglabljamo svojo vero in zaupanje v Jezusovo in Marijino Srce, da bi mogli v polnosti osmisliti svoja življenja.
Jezus je sv. Marjeti Alacoque obljubil: “Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga bodo ljubili in častili ter se mu izročili v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.”
Sv. Jacinta Marto je že zelo bolna
Luciji naročila: “Še malo, pa pojdem v nebesa! Ti boš ostala in boš ljudem
povedala, da hoče Bog vpeljati na svetu češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.
Ko bo prišel čas za to, se ne skrij. Povej vsem ljudem, da nam Bog deli milosti
po Marijinem brezmadežnem Srcu ...”
V naši župniji smo se začeli pripravljati na posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu v prvi polovici leta 1999. Takratni župnik je pobudo naših škofov in Odbora za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu sprejel z velikim veseljem. O tej pomembni odločitvi smo se najprej pogovarjali na seji župnijskega pastoralnega sveta ter sprejeli načrt priprave na posvetitev. Župljani smo bili povabljeni in spodbujeni k oživitvi pobožnosti prvih petkov in sobot. Od začetka priprav do prve posvetitve je minilo devet mesecev. Tako se je sama priprava začela z namenom in možnostjo opravljanja prvih petkov in sobot do praznika Marijinega brezmadežnega spočetja. Kar lepo število župljanov je do omenjenega dne opravilo pobožnost devetih prvih petkov in sobot. Poleg tega smo bili povabljeni k bolj rednemu obisku Najsvetejšega pri sicer že več kot deset let potekajočem tedenskem češčenju.
Sredi leta je k nam prišel novi župnik. Tudi on je sprejel pobudo kakor tudi samo pripravo na posvetitev , ter se zavzel, da bi jo dobro opravili. Pred samo posvetitvijo, na pragu jubilejnega svetega leta 2000, pred praznikom Marijinega brezmadežnega spočetja smo imeli devetdnevnico. Pri večernih mašah smo po besednem bogoslužju premišljevali posamezne odlomke iz knjižice Nihče nima večje ljubezni. Udeležba je bila velika. Že mesec dni pred tem pa smo začeli zbirati prijave za posvetitev posameznikov in družin. Ob predstavljenih podobah se je na prijavni list vpisalo nekaj več kot osemdeset naslovov. Največ je bilo družin, ostali pa so se vpisali posamezno. Pri družinah so bila vpisana imena družinskih članov.
Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu smo opravili na večer pred Marijinim praznikom, tj. 7. decembra 1999. V cerkvi se je zbralo zelo veliko ljudi. Pri sami posvetitvi kakor tudi pri celotnem bogoslužju je bilo preprosto, vendar slovesno vzdušje. Ob oltarju je stal kip Brezmadežne. Marsikdo se je še po bogoslužju zadržal v cerkvi.
Na isti praznik v letu 2000 in letu 2001 smo imeli obnovitev posvetitve. Pred tem dejanjem smo imeli devetdnevnico, pri kateri smo premišljevali vsebino knjižice Nihče nima večje ljubezni in proučevali misli iz zbirke V šoli najsvetejših Src - št. 1 – tj. iz Devetdnevnice.
V juniju leta 2001 smo pri večernih svetih mašah premišljevali odlomke iz “vrtnic” Bodite sveti iz zbirke V šoli najsvetejših Src – št. 2.
Lojze Čemažar
Ni komentarjev:
Objavite komentar