Bogoslužje je praznovanje Kristusove skrivnosti, ki je središče zgodovine odrešenja. Vsa bogoslužna dejanja, katerih vrhunec in krona je evharistija, so praznovanja in obhajanja te skrivnosti, aktualizacija in oznanilo polnosti odrešenja.
Letni bogoslužni cikel ali bogoslužno leto v čim večji natančnosti razodene celoten lok Kristusove skrivnosti in skrivnosti Cerkve. Tako imamo leto za letom priložnost, da vstopamo v skrivnost in jo podoživljamo ter jo osvojimo za pot svoje lastne skrivnosti odrešenja.
Bogoslužno leto, v katerem se obhajajo vse evharistične daritve in molitveno bogoslužje, zakramenti in zakramentali, dobro izraža, kakšna je resnična duhovnost Božjega ljudstva, sklicanega v Kristusovo Cerkev, ki s svojim Gospodom živi skrivnosti Njegovega življenja, smrti in vstajenja. Lahko trdimo, da Cerkev to duhovnost ponuja v liturgičnih knjigah, vendar jih moramo odpreti za obhajanje, za osebno in skupnostno praznovanje, saj nam zagotavljajo ključ za pravilno in vedno globlje uresničevanje Božjega načrta.
Bogoslužje je »prva šola duhovnega življenja«, kot je zapisal sv. papež Pavel VI., in tudi »prvi in najnujnejši vir« duhovnega življenja, kot so zapisali v Konstituciji o svetem bogoslužju na II. vatikanskem cerkvenem zboru (B 14). Bogoslužje je tudi prostor evangelizacije in kateheze, kjer se bistvene vsebine in resnice vere prenašajo z bogoslužnimi dejanji in z Božjo besedo, ki se oznanja in razglaša. Bogoslužno leto na organski način izvaja to evangelizacijo in katehezo, bistveno pedagogiko vere in življenja, ker nam oznanja živo besedo in omogoča Božjemu ljudstvu, da se nenehno uči skrivnosti Svetega pisma.
Bogoslužje pa je tudi stalno uvajanje ali iniciacija v svete skrivnosti, kjer se nam priobčuje ali komunicira izkušnja svetosti. Kar beseda oznanja in teologija razlaga, bogoslužje ponuja v izkušnjo vere v tisti edinosti, v katero smo kot občestvo povabljeni s svojim sodelovanjem. V bogoslužnem letu se ta naloga bogoslužja pokaže na poseben način. Pri bogoslužju obhajamo, se spominjamo, ponavzočujemo in aktualiziramo vse Gospodove skrivnosti. Povabljeni smo, da vstopamo v osebni odnos s tisto Besedo, ki se je učlovečila. Ob Božiču in Veliki noči, v postnem in adventnem času, v času med letom in na praznike svetnikov smo povabljeni, da živimo iste resničnosti, ki jih praznujemo, da bi si v veri prisvojili, kar nam je podarjeno z besedo, molitvami, obredi in evharistično skrivnostjo. Bogoslužje je torej mistagogija Cerkve ali pot v skrivnosti življenja v Kristusu, da bi živeli evangeljsko resničnost kot vedno globljo lastno izkušnjo.
Iz vsega tega raste liturgična duhovnost, ki na poseben način skozi celo bogoslužno leto poživlja sintezo izkušnje življenja v Kristusu, s Kristusom in po Kristusu. Takšna Cerkvi lastna duhovnost omogoča vsakemu človeku, glede na osebne, skupnostne in družbene potrebe, da se tako pričakovanja v adventu, kot milosti učlovečenja ob božiču, odpovedi v postu in veselje ob Veliki noči, izrazijo v konkretnih, osebnih utelešenih dejanjih.
p. Nikolaj
Ni komentarjev:
Objavite komentar