Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

četrtek, 19. november 2015

Fatima in življenje po smrti


Pripravljamo se na fatimsko Marijo romarico, ki nas bo prihodnje leto obiskala. Pripravljamo se z molitvijo, zlasti z molitvijo rožnega venca, in s poglabljanjem v fatimska sporočila, ki jih skušamo uresničevati v življenju.
Dne 13. julija 1917 je Marija pastirčkom posredovala fatimsko skrivnost, ki ima tri dele. V prvem delu so za kratek trenutek doživeli strahoto pekla in trpljenje pogubljenih. S tem videnjem je Bog po Mariji hotel spodbuditi pastirčke in z njimi vse kristjane, da bi se zavzeli za reševanje grešnikov, da ne bi prišli v pekel. Bog Sin je vsemu človeštvu najprej pokazal svojo ljubezen s tem, da se je učlovečil in za nas umrl na križu. Ker pa njegova ljubezen za marsikoga ne zadostuje in se za Boga ne zmeni, je Bog z videnjem pekla pokazal končno stanje tistih ljudi, ki v svojem življenju Boga zavržejo in umrjejo v stanju smrtnega greha. Dejstvo pekla govori vsakemu človeku: »Človek, imej sebe vsaj toliko rad, da se boš potrudil in po smrti ne boš prišel v kraj in stanje večnega pogubljenja, večne ločenosti od Boga. Brez Boga zate ni sreče, ampak največja nesreča! Hudobni duhovi ti pripravljajo samó nesrečo in so največji sovražniki človeštva.«
Videnje pekla je bilo za tri male otroke nekaj tako groznega, da je vidkinja Lucija pozneje zapisala: »To videnje je trajalo samo trenutek. Hvala naši dobri nebeški Materi, ki nas je vnaprej pripravila z obljubo, da nas bo pripeljala v nebesa. Če ne bi bilo tako, mislim, da bi umrli od strahu in groze.«
Bog je vedno ljubezen, zato je poslal k trem pastirčkom v Fatimo Devico Marijo, da bi po njej grešnikom pripravil novo sredstvo rešitve. Ona razodeva materinski obraz Boga, njegovo usmiljenje in sočutje. Marija je po videnju pekla pastirčke takole nagovorila: »Videli ste pekel, kamor gredo duše ubogih grešnikov. Da bi jih rešil, hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.« Pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca je torej sredstvo, ki nas vodi v nebesa. To edinstveno sredstvo Božjega usmiljenja hoče vpeljati Bog. Ko govorimo o grešnikih, seveda štejemo mednje tudi sebe. Biti moramo izredno ponižni in majhni pred Bogom in Materjo Marijo. Češčenje Marijinega brezmadežnega Srca rešuje pekla vse ljudi, nas in tiste, ki so najbolj oddaljeni od Boga, ki se zanj ne zmenijo, ki ga celo sovražijo, ki vanj ne verujejo. Življenje po smrti je večno. Največja nesreča za človeka je, če umrje v smrtnem grehu. Zato se bomo potrudili, da ne le sebe, ampak čimveč ljudi rešimo za nebesa. Naš cilj so nebesa, večna sreča pri Bogu!
Na kaj mislimo, ko govorimo o češčenju Marijinega brezmadežnega Srca? a)Najvišja oblika je posvetitev temu Srcu, pogostno obnavljanje te posvetitve in življenje iz posvetitve. Imeti moramo v sebi stalno zavest, da smo Marijini otroci in da jo hočemo v svojem življenju posnemati. Po njenem zgledu imejmo veliko ljubezen do tistih, ki so daleč od Boga in so v nevarnosti večnega pogubljenja. Pomagajmo Materi Mariji, da jih bo rešila!
b)Za svoje in tuje grehe je treba zadoščevati s spokornimi deli, tudi za tiste grehe, ki so usmerjeni zoper Marijino brezmadežno Srce. To je druga oblika češčenja Marijinega brezmadežnega Srca.
c)Tretja oblika pa je obhajanje petih prvih sobot na fatimski način. Morda se bo kdo odločil za neprestano obhajanje. Vse slovenske župnije pa so povabljene, da bodo to organizirale od januarja do maja leta 2016 kot pripravo na prihod fatimske Marije romarice in tako rekoč vnaprejšnji pozdrav. Če kje obhajanja petih prvih sobot ne bodo organizirali, lahko vsak sam poišče ustrezno možnost. Pomembno je, da poznamo in izpolnimo pet pogojev: 1)spoved, 2)obhajilo, 3)rožni venec, 4)15 minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca tako, da delamo družbo Materi Mariji, 5)vse to v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Ozrimo se še enkrat na Marijin stavek: »Da bi jih rešil (da ne bi prišli v pekel), hoče Bog na svetu vpeljati pobožnost do mojega brezmadežnega Srca.« 1)Bog hoče, da se posvetimo Marijinemu brezmadežnemu Srcu, 2)da za svoje in tuje grehe zadoščujemo in 3)da obhajamo prve sobote na fatimski način.
3)Poleg tega je Marija 13. julija kot sredstvo za reševanje grešnikov poudarila pomen molitve rožnega venca in posredovala bogato in pomenljivo molitev: »O Jezus, 1)odpusti nam naše grehe, 2)obvaruj nas peklenskega ognja in 3)privedi v nebesa vse duše, 4)posebno še tiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.« Vsaka beseda v tej molitvi ima velik pomen prav za reševanje duš za nebesa!
Bog hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in pričakuje, da mu bomo mi pri tem pomagali. To je velika čast za nas, a tudi odgovornost. V nebesa ne bomo šli sami, ampak skupaj z mnogimi, ki jim bomo pri tem pomagali.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objava komentarja