Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sobota, 10. oktober 2015

Srce Jezusovo pri mašni daritvi


Redovnik pripoveduje: »Spominjam se svojih zgodnjih srednješolskih let, ko sem pravzaprav začel zares z osebno molitvijo. Za god mi je mati podarila križ. Namestil sem ga nad posteljo. Od takrat se je v meni nekaj premaknilo. V sobi kar naenkrat nisem bil več sam. Nenehno sem čutil pogled Križanega in tudi sam sem pogosto usmeril svoj pogled nanj. Ta preprosti križ mi je sporočal, da nisem sam, da je nekdo, ki me spremlja, še več, da je nekdo, ki me ljubi do konca. Iz teh začetnih pogledov se je počasi razvijala moja osebna molitev. Jutranja in večerna. Spominjam se, da se je takrat moje življenje začelo spreminjati, da je dobivalo novo, intenzivnejšo razsežnost.«
Kakor za tega srednješolca je za mnoge kristjane Kristusova smrt pretresljiv dogodek, če si le vzamejo čas, da se vanj vživijo. Drugače je z mašno daritvijo, ki je za marsikoga le neprijetna zapoved. Vendar gre pri mašni daritvi v bistvu za isti dogodek kakor na Kalvariji, le da na nekrvav, skrivnosten način. S pomočjo mašne daritve daritev na križu traja skozi vse čase. Gre za spomin Jezusove smrti in vstajenja, spomin, ki je hkrati skrivnostno ponavzočenje te smrti in vstajenja. Isti Jezus, ki je nekoč visel na križu, se zdaj daruje na oltarju. Po mašni daritvi pritekajo sadovi kalvarijske daritve do nas.
Kdor živi iz prebujene žive vere, je zanj mašna daritev poglobljeno srečanje s presvetim Srcem Jezusovim. Tisti, ki živi površinsko in malo ve, kaj se dogaja na evharističnem oltarju, je zanj mašna daritev nekaj zelo dolgočasnega. Moral bi se poglobiti v dogajanje na oltarju in še prej na ambonu. Če bomo zaživeli iz Božje besede, nam bo tudi daritev postala bolj domača.
Srce Jezusovo se pri mašni daritvi daje za nas; daje v svoji besedi in pod podobo kruha. Njegovo ljubezen do nas bi morali vedno znova odkrivati. Pri tem nam pomaga pogostno branje in premišljevanje evangelija, redna poglobljena molitev, neprestano prizadevanje za izpolnjevanje Božje volje, dobra priprava na vsako mašno daritev in sveto obhajilo ter dejavno sodelovanje pri evharistični daritvi, življenje iz te daritve in prejetega obhajila.
p. Anton

Ni komentarjev:

Objavite komentar