BOŽJI SLUŽABNIK ANTON STRLE (10) Pravila semeniškega življenja v času Strletovega bivanja v semenišču

Med akti apostolske vizitacije ljubljanskega semenišča leta 1936 so tudi pisana pravila semenišča. Obsegajo 12 tipkanih strani in še nekaj več kot eno stran dnevnega reda. Odkrivajo nam, kako je potekalo semeniško življenje. V celoti imajo pravila 91 členov in se končajo z dnevnim redom, ki je bil sledeč: Ob 5.30 je bilo vstajanje, ob 5.50 je sledila jutranja molitev, nato je bilo premišljevanje in maša. Ob 7.20 je bil zajtrk, ob 8.05 odhod na predavanja na teološko fakulteto. Ob 12.07 je bila v semeniški kapeli adoracija in izpraševanje vesti, nato obed in oddih do 14.00. Od 14.00 do 16.00 je bilo na programu učenje oziroma predavanja, od 16.00 do 17.30 obvezen sprehod. Po vrnitvi iz prehoda takoj učenje do 19.30, ko je bila večerja. Ob 20.45 so bila tako imenovana puncta meditationis (točke za premišljevanje) in večerna molitev ter nato počitek.

            Že v prvem členu semeniških pravil je rečeno, da je namen duhovnega semenišča vzgajati dobre duhovnike in goreče dušne pastirje. Zato mora semenišče bodoče duhovnike vzgajati k svetosti in jim dati priliko, da se temeljito izobrazijo. Takoj nato je rečeno: »Ni zadosti, da je duhovnik samo svet in učen, ampak si mora pridobiti v semenišču še raznih spretnosti, ki ga usposabljajo za dobrega duhovnega pastirja.«

            V semeniških pravilih je poudarjeno, da ima svetost prednost pred učenostjo. Vsak dan so bile sledeče skupne pobožnosti: jutranja molitev, polurno premišljevanje, sv. maša, opoldanski obisk sv. Rešnjega telesa, molitve pred jedjo in po jedi, večerna molitev in točke za premišljevanje prihodnjega dne. Ob nedeljah in praznikih je bila za vse bogoslovce obvezna pridiga in slovesna maša v stolnici, popoldne v kapeli litanije in pred litanijami govor, skupna molitev ali kaka druga pobožnost in zvečer sv. rožni venec. Vsak prvi petek v mesecu so bile zvečer litanije Srca Jezusovega, meseca maja vsak dan šmarnice in meseca oktobra vsak dan sv. rožni venec. V začetku šolskega leta je bila enodnevna rekolekcija. Vsak mesec je bila enodnevna mesečna rekolekcija. Enkrat v letu so bile šestdnevne duhovne vaje, ki so bile obenem priprava na subdiakonat. Glede spovedi je v 9. členu pravil rečeno, da naj jo bogoslovci prejmejo vsaj enkrat na teden. Ko je bilo v stolnici celodnevno češčenje, so se ga bogoslovci udeležili po razporedu, ki jim ga je določilo vodstvo. Pod vodstvom spirituala so morali gojenci temeljito preštudirati kako dobro knjigo o krščanski ascetiki in mistiki. Gojencem pravila priporočajo tudi zasebne pobožnosti, posebno vsakdanji rožni venec, obiskovanje sv. Rešnjega telesa in vsakdanje duhovno branje. »Na poti v kapelo, iz kapele v obednico in iz obednice, po večerni molitvi do zjutraj, ko odidejo gojenci k predavanjem, in ves čas študija je zapovedan strogi molk« (čl. 16).

            Sledijo navodila glede študija, kjer je med drugim rečeno: »Vestna dolžnost gojencev je, da se predmetov, ki jih v šoli poslušajo, doma sproti marljivo uče. Zato naj se učne ure porabijo izključno le za študij šolskih predmetov in je vsaka drugačna poraba učnih ur prepovedana (čl. 23). V semenišču se mora vsak bogoslovec naučiti tudi katekizma dobesedno na pamet in pri posebnem izpitu dokazati, da se ga je naučil. V zadnjem letniku se morajo gojenci praktično vaditi v spisovanju matičnih knjig in se naučiti dotičnih predpisov (čl. 24). Pridno naj se gojenci pri svojem študiju poslužujejo hišne knjižnice« (čl. 25).

            V poglavju o obednici je rečeno, da se v obednico molče prihaja in odhaja. Pri zajtrku je bil predviden popoln molk, pri kosilu se je prebral odlomek iz Sv. pisma in nato se je bralo iz knjige, ki jo je določilo vodstvo, nazadnje martirologij naslednjega dne. Nato so bogoslovci lahko govorili. Govorjenje je bilo dovoljeno tudi med večerjo.

            Sledijo navodila glede sob, glede vrta, glede oddihov in sprehodov, glede zdravljenja, izhodov in obiskov, društev in krožkov, glede asistence.

            Razen prezbiterjev je moral imeti vsak gojenec enkrat v šolskem letu v obednici nabožen govor, po katerem je sledil razgovor o vsebini.

            Glede počitnic je rečeno, da so trikrat na leto: božične, velikonočne in ob koncu šolskega leta. »Ob počitnicah naj se vrše vse duhovne vaje, ki so jim v semenišču zapovedane, nosijo naj duhovsko obleko in se ravnajo po Jezusovi zapovedi: 'Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (čl 90).

            Zadnji člen pa govori o odpustu iz semenišča in našteva razloge: »Iz semenišča naj se odslove: nezadovoljni, nepoboljšljivi, uporni in taki, ki se po vedenju in naravi ne zde sposobni za mašniški stan; prav tako oni, ki v učenju tako malo napredujejo, da ni upanja, da si bodo pridobili zadosti znanja; zlasti pa naj se nemudoma odslovijo tisti, ki bi grešili proti nravnosti ali proti veri.«

            Iz dnevnika in iz nekaterih kasnejših pričevanj vidimo, da se je božji služabnik Anton Strle strogo držal teh pravil, še posebno glede tišine, študija in pridne uporabe semeniške knjižnice. Ob priliki je dejal, da je bil zanj najtežje pri celotnem študiju naučiti se ves katekizem na pamet. Naučil se ga je v glavnem med poletnimi počitnicami na poti od doma do župnijske cerkve in nazaj, saj je bilo eno uro hoda v eno smer.

p. Andrej Pirš FSO