Zanimivo je to,
da pretežni del dnevnika zavzemajo prav povzetki duhovnih vaj s konkretnimi
sklepi ter mesečne duhovne obnove, kjer je te sklepe preverjal. Že prve duhovne
vaje so ga temeljito zaznamovale. Spolnjevanje dolžnosti, ki je pot k svetosti
ter plodovita vez med znanostjo, teorijo in prakso sta dva glavna poudarka. Še
posebno krepko se je Strle boril za uravnovešenost in harmonijo, pri čemer mu
je bil velik vzor zlasti sv. Frančišek Saleški, katerega življenjepis je po
nasvetu semeniškega duhovnega voditelja Cirila Potočnika prebiral v
francoščini. Pred mašniškim posvečenjem je Strle vstopil v tretji red in tedaj
si je za svojega zavetnika izbral prav sv. Frančiška Saleškega, ki ga večkrat
omenja v svojem dnevniku in je bil gotovo eden od svetnikov, ki je imel nanj
velik vpliv.
Od vseh duhovnih
vaj, bile so enkrat na leto, redno januarja, so mu bile najbolj všeč od jezuita
p. Rudolfa Pateta. Imel jih je v drugem letniku in ob koncu teh duhovnih vaj je
Strle 10. januarja 1938 zapisal: »Danes zjutraj so končane duhovne vaje, ki jih
je vodil jezuit p. Patè. Mož je videti zelo učen, mnogo razglablja v čisto
filozofskem smislu in izpelje duhovne vaje v logičen sistem, v katerem en govor
sledi iz drugega, v katerem je zaslediti simetrijo, a kljub vsemu je vse tako
polno življenja. Videti je, da je silno veliko študiral ne samo filozofijo (v
Louvainu tako n. pr. eksperimentalno psihologijo) in njene pomožne znanosti,
ampak predvsem asketsko literaturo. Naravnost iz rokava ti stresa najlepše
stvari, ki jih zasledimo pri raznih svetnikih, seveda največ navaja jezuitske,
pri slavnih možeh, pripoveduje iz lastnega izkustva reči, ki prijemljejo. To je
mož širokega razgleda in globoke izobrazbe, nad vso to izobrazbo pa tako
suveren. Pa ne samo, da je zelo izobražen, ampak je tudi izklesana osebnost.
Mislil sem velikokrat na sv. Ignacija, ki ga tako zelo pozna in ceni ter ve o
njem najmanjše podrobnosti.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar