Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

nedelja, 16. avgust 2015

Različne težave pri molitvi 2.



Neki študent piše: »Znati moliti pomeni biti v harmoniji z Bogom. Vsem nam pa se dogaja, da imamo trenutke teme, ko se zdi, da se je Bog umaknil, ko ga zaman išče naš pogled, ko zaman tipamo po njem v stvareh, ki so nam še včeraj oznanjale Božjo bližino, danes pa so le še strmeče oči okamenelih malikov, katerih sij je že zašel.«
Važno je, da v času preizkušnje ne prenehamo z molitvijo. V pomoč nam bodo kratki molitveni izreki. S pridom bomo vzeli v roke Sveto pismo. Najbrž se bomo morali na začetku k temu prisiliti, a končno nam bo Bog po Svetem pismu spregovoril in nas potolažil.
Znani duhovni pisatelj in vzgojitelj Romano Guardini navaja v knjigi Uvajanje v molitev glede molitve med drugim tele težave in dobre rešitve zanje:
"Lahko pridejo časi, ko nimaš ne moči ne veselja do nje in se zdi, da je notranjost popolnoma umrla. Tedaj ne moreš več razumeti, čemu bi še dalje molil. Stanje te vrste more biti tudi posledica utrujenosti, odvratnega ali enoličnega dela, bolezni in telesne šibkosti. Prav tako lahko učinkujejo tudi trajne skrbi ali nerazrešljive težave ...
Omahovanje v nravnem pogledu in tovrstni porazi prav tako močno vplivajo na molitveno življenje ... Če storiš, kar si dolžan storiti, okrepí to dejanje tudi vse ostalo. Kadar pa odpoveš, jemlješ moč in smisel vsemu življenju, torej tudi molitvi. Ne prija ti več. Zdi se ti nesmiselna. Ali pa se te poloti čustvo, da ne spadaš več v sveto območje, kjer vlada molitev.

sobota, 15. avgust 2015

Različne težave pri molitvi 1.



Marsikdo kljub resni volji po redni molitvi pogosto čuti skušnjavo, da ne bi molil, ker se mu zdi, da njegova molitev zaradi različnih vzrokov nič ne velja.
Mnogim je kamen spotike trpljenje, ki ga molitev ne odpravlja. Pogosto gre za napačno pojmovanje vere in primitivno pojmovanje Boga. Vera ni trgovina na drobno, daj-dam.
Glavnemu junaku v Rebulovi povesti Divji golob Jordanu Košutniku je kolega rekel: »Ne veš,... kaj vse se je pri nas doma premolilo. In vendar je bil en brat ustreljen, drugi pa umira za rakom.«
Marija Sklodowska Curie, ki je z možem odkrila polonij in radij, je bila kot majhna deklica zelo pobožna. Skupaj s služkinjo je vsak dan goreče molila pred Marijinim oltarjem za zdravje bolne matere. Toda mati je umrla in v deklici se je vera zrušila, da ni več hodila v cerkev.
Največja ovira za vero in s tem za molitev je praktični materializem, to je zakopanost v ta svet, življenje, kakor da Boga ni, skrb samo za boljši kos kruha, težnja, da bi iz življenja iztisnili čimveč užitkov. Jezus nas uči, naj ne bomo pretirano zaskrbljeni, kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli. Če bomo iskali najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico, nam bo vse drugo navrženo (prim. Mt 6,31.33). Po pravici je Kristus med blagre postavil na prvo mesto: "Blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo" (Mt 5,3). Takšni si ne nabirajo »zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo,« marveč si nabirajo »zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja, in kjer tatovi ne spodkopavajo in ne kradejo« (Mt 6,19 s).
Tudi za globoko vernega človeka molitev večkrat ni lahka, zlasti če se hoče držati v molitvi nekega reda in moli tudi takrat, kadar ni razpoložen za molitev. Molitev postane posebno težka takrat, ko smo notranje popolnoma prazni, ko se nam zdi, da smo v temi in da nas je Bog zapustil.

petek, 14. avgust 2015

MOLI IN DELAJ Žetev je velika, delavcev pa malo



Razširimo našo molitev in žrtev na dva namena: za duhovne poklice in za dobro pripravo Slovencev na obisk fatimske Marije romarice. To velja za čas do 13. maja 2016. Sv. Ignacij Lojolski je priporočal, da bi imeli pri prosilni molitvi veliko namenov. Dobri Bog bo po Marijini priprošnji nagradil našo gorečnost. »Stori, kar moreš, in moli za to, česar ne moreš,« je dejal veliki sv. Avguštin. Vemo, kako malo zmoremo glede duhovnih poklicev in priprave oddaljenih na Marijin obisk storiti sami. Zato je tako pomembno, da izpolnjujemo drugi del Avguštinovega stavka: »Moli za to, česar ne moreš!« Bog povrni vsem, ki molite in se žrtvujete!

sreda, 12. avgust 2015

Izpoved džihadista, ki je postal kristjan



Nedavno se je džihadist Islamske države spreobrnil v krščansko vero, potem ko so ga na vzhodni meji Sirije njegovi somišljeniki pustili, misleč da je mrtev. Po več urah so ga našli člani dominikanske skupnosti v Ayyashu in ga želeli primerno pokopati. A mož se je čudežno vrnil v življenje.
Duhovniku, ki ga je našel, je povedal o svojih videnjih, ki jih je imel v času po življenju. Dogodek je 32-letnega džihadista globoko spremenil in po nekaj dneh slednjič privedel k spreobrnjenju v krščanstvo. »Pripovedoval mi je, da so ga vedno učili, da če bo umrl kot mučenec, se mu bodo odprla vrata nebes,« se spominja duhovnik Hermann Groschlin. »Ko pa se je začel dvigati proti nebeški svetlobi, so se pojavila peklenska bitja in ga vodila v ognjena brezna pekla. Tam je moral podoživeti vse bolečine, ki jih je zadajal drugim, in vse smrti, ki jih je povzročil skozi vse življenje. Moral je preživeti celo obglavljenja svojih žrtev skozi njihove oči,« je povedal duhovnik.
Džihadist mu je dejal, da ga bodo te podobe zasledovale do konca življenja. Potem ga je nagovoril Alah ali Bog ter mu dejal, da bo pregnan od nebeških vrat, če si bo izvolil smrt, če pa se odloči, da bo spet živel, bo imel še eno priložnost, da se pokesa svojih grehov in znova hodi po Božji poti.
Mož, čigar rane so se zacelile v presenetljivo kratkem času, se je odločil, da bo živel med člani katoliške duhovščine, ki so ga rešili iz puščave, ter upa, da bo njegova zgodba pomagala drugim bojevnikom Islamske države, da bodo spremenili svoja pota in se spreobrnili.

torek, 11. avgust 2015

13. avgusta je v Stični fatimska pobožnost


Ne pozabimo, da je v četrtek, 13. avgusta, ob 19.30 v baziliki v Stični fatimska pobožnost.
Ob 19.30 je molitev rožnega venca, ob 20.00 mašna daritev z nagovorom o fatimski Materi Božji,
nato procesija z Marijinim kipom z lučkami, med petjem Marijinih pesmi, na koncu je obnovitev
posvetitve in izročitve Jezusovemu in Marijinemu Srcu in blagoslov z Najsvetejšim.
Lepo vabljeni!

Cistercijani in Združenje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu