Neki študent piše: »Znati moliti pomeni biti v harmoniji z Bogom. Vsem
nam pa se dogaja, da imamo trenutke teme, ko se zdi, da se je Bog umaknil, ko
ga zaman išče naš pogled, ko zaman tipamo po njem v stvareh, ki so nam še
včeraj oznanjale Božjo bližino, danes pa so le še strmeče oči okamenelih
malikov, katerih sij je že zašel.«
Važno je, da v času preizkušnje ne
prenehamo z molitvijo. V pomoč nam bodo kratki molitveni izreki. S pridom bomo
vzeli v roke Sveto pismo. Najbrž se bomo morali na začetku k temu prisiliti, a
končno nam bo Bog po Svetem pismu spregovoril in nas potolažil.
Znani duhovni pisatelj in vzgojitelj Romano Guardini navaja v knjigi Uvajanje v molitev glede molitve med
drugim tele težave in dobre rešitve zanje:
"Lahko pridejo časi, ko nimaš ne
moči ne veselja do nje in se zdi, da je notranjost popolnoma umrla. Tedaj ne
moreš več razumeti, čemu bi še dalje molil. Stanje te vrste more biti tudi
posledica utrujenosti, odvratnega ali enoličnega dela, bolezni in telesne
šibkosti. Prav tako lahko učinkujejo tudi trajne skrbi ali nerazrešljive težave
...
Omahovanje v nravnem pogledu in tovrstni
porazi prav tako močno vplivajo na molitveno življenje ... Če storiš, kar si
dolžan storiti, okrepí to dejanje tudi vse ostalo. Kadar pa odpoveš, jemlješ
moč in smisel vsemu življenju, torej tudi molitvi. Ne prija ti več. Zdi se ti
nesmiselna. Ali pa se te poloti čustvo, da ne spadaš več v sveto območje, kjer
vlada molitev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar