Marsikdo kljub resni volji po redni
molitvi pogosto čuti skušnjavo, da ne bi molil, ker se mu zdi, da njegova
molitev zaradi različnih vzrokov nič ne velja.
Mnogim je kamen spotike trpljenje, ki ga
molitev ne odpravlja. Pogosto gre za napačno pojmovanje vere in primitivno
pojmovanje Boga. Vera ni trgovina na drobno, daj-dam.
Glavnemu junaku v Rebulovi povesti Divji golob
Jordanu Košutniku je kolega rekel: »Ne veš,... kaj vse se je pri nas doma
premolilo. In vendar je bil en brat ustreljen, drugi pa umira za rakom.«
Marija
Sklodowska Curie,
ki je z možem odkrila polonij in radij, je bila kot majhna deklica zelo
pobožna. Skupaj s služkinjo je vsak dan goreče molila pred Marijinim oltarjem
za zdravje bolne matere. Toda mati je umrla in v deklici se je vera zrušila, da
ni več hodila v cerkev.
Največja ovira za vero in s tem za
molitev je praktični materializem, to je zakopanost v ta svet, življenje, kakor
da Boga ni, skrb samo za boljši kos kruha, težnja, da bi iz življenja iztisnili
čimveč užitkov. Jezus nas uči, naj
ne bomo pretirano zaskrbljeni, kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo
oblekli. Če bomo iskali najprej Božje kraljestvo in njegovo pravico, nam bo vse
drugo navrženo (prim. Mt 6,31.33). Po pravici je Kristus med blagre postavil na
prvo mesto: "Blagor ubogim v duhu, ker njihovo je nebeško kraljestvo"
(Mt 5,3). Takšni si ne nabirajo »zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in
rja in kjer tatovi spodkopavajo zidove in kradejo,« marveč si nabirajo »zaklade
v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja, in kjer tatovi ne spodkopavajo
in ne kradejo« (Mt 6,19 s).
Tudi za globoko vernega človeka molitev
večkrat ni lahka, zlasti če se hoče držati v molitvi nekega reda in moli tudi
takrat, kadar ni razpoložen za molitev. Molitev postane posebno težka takrat,
ko smo notranje popolnoma prazni, ko se nam zdi, da smo v temi in da nas je Bog
zapustil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar