Pri duhovnem oblikovanju se je dal
voditi navodilom duhovnega voditelja. To nakaže med drugim v sledečem zapisu,
prav tako z dne 10. oktobra 1938: »Če pomislim na to, kar nam je naznačil g.
spiritual dr. Janez Kraljič, ko je govoril o naši pripravi na duhovniški stan,
ki naj bo podobna vzoru priprave Jezusa Kristusa, tedaj mi more biti celo
šolsko leto pred
očmi Jezus sam. Kaj bi zdajle Jezus
delal? Kako bi Jezus ob taki priliki nastopil, kako odgovoril na tako žalitev?
Kaj bi Jezus cenil, ali čast ali ponižanje in kaj bi na ponižanje rekel? Ali bi
Jezus čez to in to zabavljal? Čez jed, čez profesorje, celo čez ljubljansko
meglo? – O Jezus, samo ti mi bodi pred očmi, nič ne razni »vzori«, ki jih hočem
poiskati med tovariši, razni oboževalci, ki jih vidim in ki mi imponirajo. Ne,
samo Jezus! Zakaj se potem spraševati, kaj bi storil ta in ta tovariš, ki je v
semenišču najbolj ugleden, saj mi mora biti za vzor nekaj višjega kakor pa
navaden človek, ki ga morda svet ceni ne toliko zaradi podobnosti s Kristusovim pojavom, pač pa bolj zaradi
lastnosti, ki svetu imponirajo, ki pa nasprotujejo duhu krščanstva, ki je
bistveno duh otroštva božjega in zato bistveno duh ponižnosti, – ne pa duh
onega, ki je rekel in ki še vedno pravi »non serviam«, – ne, Jezus, ki je Bog,
mora biti moj vzor, saj je Jezus rekel, da moramo biti popolni kakor je njegov
nebeški Oče, torej Bogu podobni, in kako naj bomo drugače Bogu podobni
kakor tako, da iščemo svojega vzora v Bogu–človeku Jezusu Kristusu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar