FATIMA – OKNO UPANJA (25) - Sonce je počastilo Kraljico nebes in zemlje 3.

Dne 14. oktobra 1917 so vsi časopisi poročali o »sončnem čudežu«. Avelino de Almeida, reporter najbolj branega portugalskega proticerkvenega časopisa O Século, ki je bil prej govoril o Fatimi kot o poneumljanju ljudstva, je zdaj objavil več fotografij in objektivno poročal o tem, kar je videl. Glede presoje pojavov je zapisal: »Čudež, kot so kričali ljudje? Naraven pojav, kakor pravijo eksperti? V tem trenutku me to ne zanima, rečem le to, kar sem videl … vse drugo je stvar znanosti in Cerkve …« 3/3

FATIMA – OKNO UPANJA (25) - Dr. José Garrett o sončnem čudežu 2.

Med tem sončnim pojavom, ki sem ga nadrobno opisal, so se ob nekem času barve ozračja menjavale. Ne morem natančno določiti, ob katerem času, ker sta minila že dva dobra meseca in si nisem zapisal. Spominjam se, da ni bilo kmalu na začetku. Prej bi rekel, da je bilo proti koncu.

Ko sem še gledal v sonce, sem opazil, da se je okoli mene vse stemnilo. Pogledal sem to, kar je bilo blizu, in naravnal sem pogled v daljavo tja do skrajnega obzorja in vse je bilo modre barve (poldragega kamna ametista).

Predmeti, nebo in ozračje so bili iste barve. Pred menoj je bila modro obarvana skupina nizkih hrastičev, ki je metala na zemljo zelo temno senco (…)

V Fatimi je ozračje, čeprav je bilo modre barve, ostalo prozorno vse tja do skrajnega obzorja, ki se je razločno in jasno videlo, in nisem imel občutka, da bi energija vesolja upadla.

Ko sem še kar naprej gledal v sonce, sem opazil, da se je okolje zjasnilo. Kmalu zatem sem slišal kmeta, ki je stal blizu mene, spregovoriti z glasom groze: 'Ta gospa je rumena.'

V resnici se je prav tedaj vse, blizu in daleč, spremenilo in dobilo barvo starih, rumenih breskev.

Vsi ljudje so se zdeli bolehavi in zlatenični. Smejal sem se, ker so se mi zdeli zares grdi in zoprni. Slišal sem smeh drugih. Moja roka je prav tako bila rumena (…)

Vse te pojave, ki sem jih navedel in opisal, sem opazoval mirno in trezno, brez kakšne ganjenosti in zmede.«2/3

FATIMA – OKNO UPANJA (25) - Dr. José Garrett o sončnem čudežu 1.

Glavni in najbolj natančen dokument o sončnem čudežu in oblaku dima je poročilo, ki ga je 18. decembra 1917 napisal očividec dogodkov dr. José Marija de Proensa de Almeida Garrett. O sončnem čudežu je med drugim poročal:

»Sonce je nekaj trenutkov poprej zmagoslavno pretrgalo goste oblake, ki so ga zakrivali, da se je svetilo jasno in močno.

Pogled sem obrnil k temu magnetu, ki je privlačeval vse poglede, in sem mogel videti, da je bilo podobno plošči z jasnim središčem in bleščečim robom, svetlo in lesketajoče, vendar prijetno za oči.

Ni se mi zdela dobra primerjava, ki sem jo slišal še v Fatimi, da je bilo kakor temno-srebrna plošča. Bila je bolj jasna, močna, bogata in spremenljiva barva, ki se je lesketala kakor biser.

V ničemer ni bilo podobno luni v jasni noči, ker ga je bilo mogoče videti in čutiti kot živo nebesno telo. Ni bilo kakor okrogla luna in ni imelo iste temno-jasne barve.

Bilo je podobno zbrušenemu kolescu, izrezanemu iz bleščeče školjčne stene. To ni malo vredna primera slabe pesmi. Moje oči so tako videle.

Tudi ni bilo podobno soncu, ki ga človek gleda skozi meglo (ki je tedaj ni bilo), ker ni bilo motno, temno in zakrito.

V Fatimi je sonce imelo svetlobo in toploto ter se je razločno videlo. Rob pa je bil koničasto narezan.

Nebesni obok je bil zamegljen z belimi oblaki, med katerimi se je videlo jasno nebo, na katerem je tudi sonce bilo včasih jasno vidno.

Oblaki, ki so se počasi premikali od zahoda proti vzhodu, niso zmanjševali sončne svetlobe (ki ni motila), tako da so delali vtis (ki ga je lahko razumeti in razložiti), kakor da bi šli za soncem. Včasih se je zdelo, da so ti beli oblački, ki so drseli pred soncem, dobili roza barvo.

Čudovito je, da je bilo v sonce, ki je velikanski plamen luči in ognjena peč, mogoče dolgo časa gledati brez bolečine v očeh in ne da bi jim jemalo vid in jih slepilo.

V dveh kratkih presledkih je močno sonce vrglo iz sebe najbolj žareče in bleščeče žarke, ki so me prisilili, da sem obrnil pogled proč od njega.

Ves ta pojav z obema presledkoma vred je moral trajati okoli deset minut.

Ta lesketajoča se plošča se je vrtela z vrtoglavo naglico. Ni imelo bleska, ki ga ima nebesno telo s polno močjo. Vrtelo se je okrog svoje osi s čudovito hitrostjo.

Nenadoma se sliši krik, kakor klic na pomoč, vsega tistega ljudstva. Ne da bi zmanjšalo hitrost vrtenja okoli svoje osi, se sonce iztrga iz nebesnega oboka in se divje zažene proti zemlji, ki ji grozi, da jo bo strlo s težo svoje neizmerne ognjene snovi. So trenutki groznega vtisa. 1/3

Kako se bomo pripravili?

Sadovi Marijinega obiska so odvisni tudi od naše priprave nanj. V Fatimi tečejo priprave že od leta 2010. Ko je bil takrat papež Benedikt XVI. na Portugalskem in v Fatimi, je zaželel: »Naj sedem let, ki nas loči od stoletnice prikazovanj naše fatimske Gospe, pomaga do zmage njenega brezmadežnega Srca.« Tako je dejal, ker bo zmaga njenega brezmadežnega Srca predvsem zmaga Jezusovega presvetega Srca in zmaga vse Svete Trojice.

Kako naj se pripravljamo? Veselimo se Marijinega obiska! Pozneje bodo prišla še kakšna navodila. Že zdaj pa jo vsak dan pozdravljajmo, na primer z desetko rožnega venca. Morda bo kdo (vsaj kdaj) zmolil del rožnega venca. To bo pozdrav Mariji, ki prihaja in bo prišla. Mati Marija je Gospa [Kraljica] rožnega venca, kakor je sama o sebi povedala v Fatimi. V litanijah jo kličemo kot Kraljico svetega rožnega venca.

p. Anton

Povezanost s Slovenskim katoliškim shodom

Marija je obiskala Slovenijo leta 1997, od 29. avgusta do 26. decembra, ko se je ustavila in obilno delila milosti mnogim župnijam. Udeležba in navdušenje vernikov je bilo zelo veliko. Mati Marija je vodila nekakšen vseslovenski misijon in nas pripravljala na dvatisočletnico Kristusovega rojstva in svojega Božjega materinstva. Leta 2008 pa je priromala le v baziliko v Stično, od 12. do 22. junija, kamor so jo prihajali častit in prosit pod vodstvom svojih škofov duhovniki in verniki iz vseh slovenskih škofij.

Obisk leta 2016 pa bo nekaj posebnega. Z njim ne bomo praznovali le stoletnice fatimskih dogodkov, ampak bo ta obisk dal poseben poudarek našim družinam. V soboto, 21. maja 2016, torej dober teden po prihodu Marije romarice, bo Slovenski katoliški shod »Družina – pot Cerkve«. Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu si prizadeva, da bi fatimska Marija romarica predsedovala Katoliškemu shodu, prav tako pa tudi Slovensko –hrvaškemu shodu v Stični. Marija je Kraljica družine, kakor jo kličemo v litanijah. Ona je tudi zvezda nove evangelizacije in posrednica vseh milosti, ki jih potrebujejo naše družine, da zaživijo poglobljeno krščansko življenje. Ona bo pomagala, da bo vsebina Shoda zaživela v vsakdanjem družinskem življenju.