BESEDA O BOGOSLUŽJU MAŠNA DARITEV Pridruži se darovanju

Ministrant pozvoni. Začenja se evharistično bogoslužje. Po cerkvi pojejo darovanjsko pesem, ki spremlja prinos darov na oltar in darovanje. Strežniki na oltarju razmestijo korporal, na katerem bodo evharistični darovi. Poleg položijo purifikatorij, to je prtič za brisanje keliha, nato še mašno knjigo.

Zdaj prinašajo darove na oltar: pateno z veliko hostijo, ciborij z malimi hostijami, vrčka z vinom in vodo. Darovi pomenijo vse navzoče. Kruh in vino sta najprej simbola vsega, kar potrebujemo za življenje. Nekvašen pšenični kruh in vino iz grozdja, pomešano z vodo, je uporabljal pri zadnji večerji že Kristus. Kar je naročil delati v njegov spomin, to se zdaj izvršuje na oltarju.

Še večji simbolični pomen pa imajo ti darovi, kadar jih prinesejo navzoči verniki. Takrat so še bolj znamenje njih samih in vseh njihovih dejavnosti. Če somašuje več duhovnikov, je potrebno pripraviti več velikih hostij. Hostije so iz pšenične moke in vode, brez kakršne koli druge primesi, pečene v posebni prav za peko hostij izdelani pečki. Lahko si misliš, koliko dela in skrbi je potrebno, da od pšenice, ki jo poljedelec vseje na njivi, pride do žetve in do pečenih hostij. Kruh pomeni vso človeško dejavnost. Podobno velja za vino. Pomisli, koliko truda je potrebno, da pride do vina. S prinosom kruha in vina na oltar se na začetni način vključuješ v Kristusovo daritev, ki se bo izvršila pri spremenjenju teh darov v Jezusovo telo in kri.

Kelih, ki ga duhovnik uporablja pri mašni daritvi, je najbolj sveta posoda v bogoslužju, saj je po posvečenju v njej Kristusova kri, Kristus sam. Že pri zadnji večerji je po večerji vzel kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas« (Lk 22,20). Po današnjih predpisih mora biti kelih iz trdne in plemenite snovi.

Mašnik pri pripravi darov vinu doda nekaj kapljic vode, kakor je tudi Kristus pri zadnji večerji po judovski navadi vlil v vino malo vode. Ima pa to pomešanje vode z vinom globok simboličen pomen. Vino pomeni Kristusa, voda pa vernike. Po evharistični daritvi in po svetem obhajilu naj bi se tako kakor kapljice vode z vinom združili s Kristusom in postali bolj Božji. To simboliko izraža tudi mašnikova tiha molitev pri vlivanju vode v vino: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa, ki je postal deležen naše človeške narave.«

Naše sodelovanje z mašno daritvijo lahko izražajo tudi drugi darovi, na primer 'pobiranje v pušico' in 'ofer'. V Rimskem misalu je rečeno: »Sprejemamo lahko tudi denar ali druge darove za reveže ali za cerkev, ki jih verniki prinesejo ali po cerkvi zberejo, zato je te darove treba položiti na primeren prostor, vendar ne na evharistično mizo.« Na nek način sodelujejo z mašno daritvijo tudi tisti, ki 'dajo za mašo', dajo mašni dar ali štipendij, da bi se opravila mašna daritev po njihovem namenu, na primer za njihove pokojne. S tem se ne 'plača' maše, ampak je to dar za vzdrževanje duhovnika. Maša je duhovna vrednota neprecenljive vrednosti in je ni mogoče 'plačati'. Zato je neprimerno, če kdo vpraša: »Po koliko so maše?« ali reče : »Grem za maše plačat.« Lahko vpraša: »Koliko je mašni dar? Koliko je mašni štipendij?«

Skupaj z Danielom Ropsom môli v srcu: »Z velikodušnim srcem in vdano dušo, Gospod, ti darujem vse, kar imam, kar sem, kar doživim in kar moram prenašati. Saj vem, da mi bo stokrat povrnjeno z mirom, blagoslovom in upanjem, zakaj tvoja ljubezen v velikodušnosti ne pozna mejá.«

Kronika Sitik-a za 2023

- V mesecu januarju 2023 smo za pomoč pri prodaji v Zeliščni lekarni in čajnici p. Simona Ašiča zaposlili dodatno sodelavko, ki je poleg rednega dela na razpolago tudi za obiske večjih skupin ob koncih tedna.

- Dokončali smo urejanje in posodabljanje arhiva podjetja v skladu z dobro poslovno prakso in veljavno zakonodajo. Prav tako smo dopolnili interne akte in politike varovanja osebnih podatkov ter organizirali interno izobraževanje zaposlenih na to temo.

- Februarja smo s pregraditvijo večjega prostora uredili dodatno pisarno, ki je namenjena delu poslovne sekretarke.

- Pred Ašičevim zeliščnim vrtom smo dali v izvedbo postavitev otoka in konfinov za ureditev režima parkiranja pred cerkvijo, pokopališčem in zeliščnim vrtom.

- Zaradi odpadanja ometa na delu stropa smo naročili in dali izvesti statično preverbo stropa v Depoju 2, ki ga uporablja Muzej krščanstva na Slovenskem.

- Marca smo se udeležili dveh lokalnih sejemskih prireditev.

- V skladišču kisa oz. v prostorih bivše žitnice smo dali sanirati poškodbe tlaka in uredili odtočne kanale na način, da ponovno služijo svojemu namenu.

- Nabavili smo novo črpalko za hlajenje acetatorja v proizvodnji kisa in na novo uredili sistem hladilne vode.

- V mesecu aprilu smo sodelovali pri pregledu stanja lesenega stropu v prostorih "stare prelature" in za objekt v Ljubljani dali izdelati nova pregradna vrata za hodnik v pritličju stavbe.

- Maja smo zaradi težav s kapilarno vlago dali na objektu restavratorske delavnice sanirati odtočne jaške za meteorne vode.

- V Zeliščni lekarni p. Simona Ašiča smo nabavili preko 100 pločevinastih šatulj za hrambo zdravilnih zelišč ter z njimi zamenjali stare in dotrajane, ki pa smo jih v spomin na patra Ašiča ohranili in bodo morda uporabljene v kakšni od spominskih ali razstavnih zbirk.

- Meseca junija smo sodelovali pri uradnem odprtju in blagoslovu Zeliščnega vrta p. Simona Ašiča, pri spominski zasaditvi trt zelenega silvanca (ta naj bi po nekaterih virih izviral prav iz Stične) ter na sejemski prireditvi, ki je na isti dan potekala na prostoru pred zeliščno lekarno.

- Septembra smo za namen uradnega odprtja slovenskega dela cistercijanske poti, ki je bila pripravljena v okviru evropskega projekta Cisterscapes, izdelali posebno čajno mešanico za pohodnike (Pohodniški čaj oz. Hiker's Tea). Udeležili smo se odprtja te poti, kakor tudi dveh sejemskih prireditev v Ljubljani: Festivala zdravja v organizaciji Ljubljanskih lekarn ter Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je potekal v Cankarjevem domu.

- V Stični smo posodobili in dopolnili sistem nadzornih kamer za izboljšanje varnosti.

- Soorganizirali smo dva pogovorna večera, ki smo ju gostili v prostorih čajnice.

- Istega meseca je bil opravljen generalni servis kurilnih naprav, ki služijo ogrevanju samostanskega kompleksa.

- Oktobra je bil po predhodno izdelanem elaboratu dokončno urejen status poslovno-stanovanjske stavbe na Marofu, ki je vpisana v kataster v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin, podobno pa je bilo urejeno tudi za samostanski objekt v Ljubljani.

- Za potrebe kisarne smo nabavili in instalirali sodoben filter za filtracijo kisov in drugih živil ter vso potrebno pripadajočo opremo.

- Novembra smo v Čajnici p. Simona Ašiča obnovili sistem za mehčanje vode, ki se uporablja pri pripravi čajev in pri drugih gostinskih storitvah.

- Na poslovno-stanovanjskem objektu na Marofu so bila opravljena nujna vzdrževalna dela na strehi in strešnih oknih objekta.

- V mesecu decembru 2023 smo na stavbo Zeliščne lekarne in čajnice p. Simona Ašiča montirali nove informativne table, prav tako pa so bile pripravljene dodatne usmerjevalne table za področje celotnega samostanskega kompleksa.

- V okviru spomeniškovarstvenega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, so bile izvedene vse za to leto načrtovane aktivnosti za menjavo oken na objektu "Stara prelatura". Projekt bo končan v letu 2024.

Gregor Rep

Ekologija srca

V Jezusovem času so farizeji zelo poudarjali obredno ali zunanjo čistost. Kar naprej so umivali roke in posode; ne zato, ker bi bile umazane, ampak zato, ker so bile obredno nečiste. To je bila obredna ekologija. Tudi danes poudarjajo ekologijo, samo da je drugačna. Ekologija danes pomeni varovati in ohranjati čisto okolje. Torej ne gre le za čiste roke in posodo, ampak tudi za čisto okolje. Sicer bo človeštvo vedno bolj zastrupljeno. Jezus pa govori o drugačni ekologiji, ekologiji srca, kar pomeni, varovati in ohranjati čisto srce. Brez te ekologije ni nobene svetosti. Gospod nam je posredoval celo poseben blagor: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Po Jezusovem nauku se vse zlo začne v srcu: »Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, bogokletja. To je tisto, kar omadežuje človeka« (Mt 15,19–20). Prav tako vse dobro izvira iz srca.

Z navedenimi besedami Jezus središče pozornosti preusmerja od zunanjega k notranjemu. Takoj se vprašajmo: kaj povedo Jezusove besede nam danes. Pomembno je bistvo, naše srce! Vedno smo v nevarnosti, da bi bolj poudarjali zunanjost kot pa tisto, kar je v naši notranjosti, v srcu. Jezus bi nam danes rekel: »Veliko skrbi namenjate zunanjemu onesnaževanju zraka, vode, ozonski luknji; skoraj nič pa vas ne skrbi notranje in moralno onesnaževanje, ki se vedno bolj širi.« Koliko jih pomisli na onesnaževanje resnice, ki ga povzročajo izkrivljene oblike informacij, komu je mar, ko se kar po vrsti kršijo Božje zapovedi?

Kako zelo so ljudje pozorni na to, kar »prihaja« vanje skozi usta, namreč na pokvarjeno hrano, na hrano s pretečenim rokom, dosti manj pa na to, kar »prihaja iz« njihovih ust, to so ostre, nasilne in včasih celo lažnive besede. V ozadju in temelju je človekovo srce, njegova sebičnost, lakomnost, nevoščljivost ali pa vsaj njegova nepazljivost in malomarnost.

Jezus v svojem evangeliju zastavi program ekologije srca. Potrebno je ozdraviti človekovo srce, ki je izvir vsega. Če se bo to zgodilo, bodo tudi vse druge oblike ekologije v redu. Iz srca izhaja vse tisto, kar je resnično zlo in kar resnično onesnažuje svet. V rastlinskem in živalskem stvarstvu ni ničesar, kar bi bilo samo v sebi »slabo«, »grešno«. Hudobija je le v človeku, ker je svoboden. Dokler Adam ni onesnažil stvarstva s svojim grehom, Sveto pismo zapiše, da je »bilo prav dobro«.

Za ekologijo srca mora začeti vsak pri sebi, pri svojih najglobljih teženjih. Nato pri svoji družini. Jezus je naštel, kaj moramo odstraniti iz svoje notranjosti: »hudobne misli, nečistovanja, tatvine, umori, prešuštva, pohlepi, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

Da bi bili konkretni, vzemimo eno od grdobij, ki jih našteva Jezus: grehi jezika, opravljanje in obrekovanje, in drugo pregreho, ki je z njima v sorodu, podlo govorjenje ali natolcevanje na račun bližnjega. Začnimo brezkompromisni boj proti opravljanju, nepotrebnem kritiziranju, grdem govorjenju o odsotnih, izrekanju prenagljenih in nepremišljenih sodb. Začnimo pri sebi! Ta strup je zelo težko izkoreniniti, ko se razširi.

Delavci pri javni snagi (danes jih imenujemo »ekološki delavci«) imajo kraj, kamor vozijo odpadke: v peč za zažiganje smeti. Tudi Jezus je za ekologijo srca predvidel zažigalno peč: to ja zakrament sprave, spoved, ki jo spremlja iskreno kesanje. On sam je zažigalna peč, saj je vedno pripravljen odvzeti naše grehe in jih oprati v svoji krvi. Njegova kri je močan »detergent«, topilo, ki »raztopi« strdke slabega, ki nastajajo v naši vesti. »Kristusova kri bo očistila našo vest mrtvih del« (Heb 9,14).

Spregovorimo tudi besedo o tem, kako ohranjati čisto drugo »okolje«: družino. Takrat, ko gre za nas same, je glavna beseda 'odkriti', se pravi spraviti na dan slabe namene in dela ter se proti njim odkrito boriti. Ko gre za druge, za družinske člane, je pogosto najboljša metoda 'pokriti': pokriti slabosti in napake, znati opravičevati in počakati; raje poudarjati dobro, ne slabega, v pričakovanju, da bo človek sam odkril tisto, kar pri njem ni na mestu. »Ljubezen vse prenese,« je rekel sv. Pavel (1 Kor 13,7). To seveda ne izključuje dialoga in bratskega opomina, ki je iz ljubezni.

Tudi za to domačo ekologijo obstaja zažigalna peč, v kateri lahko uničimo vse odpadke, preden postanejo strupeni: medsebojna prošnja za odpuščanje. Prav neverjetno je, kako to preprosto dejanje pomiri ozračje, vlije zaupanje in pogum, pomaga začeti znova z več ljubezni in spoštovanja kot prej.

Sredi meseca februarja s pepelnico začenjamo najmočnejši čas cerkvenega leta. Pri tem nam lahko pomagajo tudi v članku navedene spodbude. Naj bo blagoslovljen postni čas!

p. Anton

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Naše glasilo – dvomesečnik

Leta 1985 je naš samostan obhajal 850-letnico ustanovitve. V tem letu je zaživela tudi Bernardova družina. Člani vsak dan molijo eno desetko rožnega venca za naše duhovne poklice in Božji blagoslov naših duhovnih dejavnosti eno desetko rožnega venca. Hkrati svoje življenje uravnavajo po geslu cistercijanov: Moli in delaj! Cistercijani pa zanje molimo in darujemo mašne daritve. Tako je med cistercijani in člani Bernardove družine duhovna povezanost.

Za medsebojno duhovno povezanost je kot glasilo Bernardove družine bila leta 1985 ustanovljena revija 'V Materini šoli'. Naslov je hotel poudariti marijansko usmerjenost. Glasilo na začetku še ni bilo mesečnik in je izhajalo v skromnem obsegu. Zanj so se pozneje v vedno večjem številu začeli zanimati tudi tisti, ki niso bili člani Bernardove družine, zlasti posvečeni Jezusovemu in Marijinemu Srcu, a tudi drugi, npr. člani Apostolata darovanja. Tudi številne redovnice najdejo v njem duhovno hrano.

Danes je vedno več možnosti za duhovno branje: veliko duhovnih knjig in različne duhovne revije. Številnim pomaga Radio Ognjišče in televizija Exodus pa tudi Radio Vatikan. Na spletu se najde veliko duhovne vsebine. Marsikdo nima časa ali interesa za branje.

Naše glasilo izhaja skoraj že 40 let, Prav od začetka sem njegov urednik. Nabrala so se leta, navdajata pa me bolehnost in onemoglost. Glasilo bo s prihodnjo številko izhajalo vsaka dva meseca. Hvala vsem za razumevanje, s prošnjo za sodelovanje še naprej.

p. Anton Nadrah, urednik

DOMAČA ZDRAVILA Paraziti

Pri nas najpogostejši paraziti so navadna človeška glista (Ascaris lumbricoides), otroška podančica (Enterobius vermicularis) ter rudarska glista (Ancylostoma). Trakulja (Cestoda) je pri nas v današnjem času redka.

Nasvet patra Simona Ašiča proti parazitom

Pitje čaja, pripravljenega iz listov poprove mete, moračnika in cvetov ognjiča. Pripravimo poparek tako, da 1 žlico zdravilnih rastlin prelijemo z ¼ l vrele vode.

Čaj iz pelina pijemo zjutraj in zvečer 1 skodelico na prazen želodec. Paraziti ne marajo tudi čaja iz korenin repika, rastlin tavžentrože ter cvetov vrtnic.

Trakulja: sprva se postimo 2 dni, ne zaužijemo nobene hrane, nato tretji dan popijemo sirup, ki smo ga pripravili tako, da 1 kg sladkorja kuhamo v 1 litru vode. Nato spet dva dni ne zaužijemo nobene hrane. Sestradana trakulja se bo napila sladke vode, saj ji je sladkor najljubša hrana, in bo poginila.

Druga možnost, kjer prva dva dni postopamo enako, torej ne zaužijemo ničesar, tretji dan spijemo 1 do 2 dcl žganja ter nato čez eno uro vzamemo odvajalo, da poginulo trakuljo izločimo.

Prvi nasvet patra Ašiča je bolj priporočljiv, saj je alkohol v tako veliki količini škodljiv za telo.

Gliste ne marajo bučnih semen. Proti trakulji bučna semena olupimo, stolčemo v kašasto obliko in pojemo. Lahko si pripravimo tudi tako: 150 g bučnih semen in 150 g česna zmeljemo in namakamo v vodi en dan. Po enem dnevu postenja od hrane pripravljeno mešanico zaužijemo. Nato spijemo odvajalo z vodo. Ali 1 žlico 100% bučnega olja zmešamo z eno žlico limoninega soka ter žličko sladkorja. Premešamo in pijemo trikrat dnevno. Pri podančicah otroci dnevno pojedo 10 do 15 semen, odrasli pa 20 do 30. Po zaužitju semen popijemo čez še požirek ricinusovega olja.

Semena papaje vsebujejo encim papain, ki odžene trdovratne parazite. Ter klinčki, pelin, črni oreh. Kakor tudi korenčkov sok, ki ga pripravimo tako, da nastrgamo korenje, dodamo sladkor ter sok pol limone, ki ga pijemo pred poldnevom in pred spanjem. Učinkovito je še pitje zelnice. Čebulo nasekljamo in jo čez noč namočimo v vodi; pijemo zjutraj na tešče 3 do 4 dni. Čemaž, drobnjak in koriander uporabljajmo v kuhinji pri pripravi hrane.

Srbečo zadnjično odprtino namažemo z ekološko pridelanim nerafiniranim kokosovim oljem. Tako preprečimo odlaganje jajčec v okolico anusa.

Kako se pa izogniti temu, da bi se paraziti sploh v našem telesu naselili? Vsak dan popijemo 3 litre slane vode, ki smo jo pripravili iz pol žličke nerafinirane in nejodirane morske soli in vode. Naša kri v telesu je slana, vedno je v njej natrij v ionski obliki v koncentraciji 0,9%. Ledvice izločijo toliko urina dnevno, kolikor mi »telesu dovolimo«, da se količina krvne plazme oziroma krvi v telesu zmanjša. Če namreč spijemo samo vodo, brez dodane soli, se le-ta ne absorbira v telo, ampak jo po hitrem postopku izločimo z urinom iz telesa. Kajti koncentracija natrija v krvi nikoli ne sme preseči ali pasti pod 0,9%. Torej, če bi telo sprejelo vodo brez natrija, bi se koncentracija natrija v krvi zmanjšala in bi lahko umrli. Človeško telo oziroma krvna plazma je kalibrirana na 0,9% natrija. S pitjem 3 litrov vode z morsko soljo dnevno iz telesa izločamo sproti vnesene toksine oziroma jajčeca, ličinke in odrasle parazite iz telesa, ki smo jih dobili v človeško telo.

Zagotovo je pomembna osebna higiena rok, to je umivanje rok pred in po jedi. Otroci si naj obvezno umijejo roke po igranju v pesku ali z zemljo. Redno skrbimo za nohte.

Proti parazitom v telesu je vedno potrebno ukrepati, v ta namen imamo torej na voljo več načinov.

Barbara Kozan, mag.farm.

VALERIJINE VRSTICE Prapravnuki

Predpust leta 1911, ko sta se poročila Jožef in Frančiška, je bil izjemno lep. Iz takratnih časopisov izvemo , da so na prisojnih rebrih cvetele pomladne rože in da je ščinkavec že pel svatovsko pesem. Kakšno pa je bilo razpoloženje mladoporočencev, ne pove nihče. Franca je bila gotovo srečna. Ni se spraševala, kakšen bo jutrišnji dan; pomembno je bilo, da se poroči in družini ne bo več v sramoto. Z njenim primerom so strašili še njene nečakinje in pranečakinje, potem se je pozabilo. Bila je doma iz stare poštene kmečke rodbine, tudi Jožef je izviral iz take. Ko je začel hoditi za njo, so bili vsi zadovoljni. Toda, ko je pri svojih rosnih osemnajstih zanosila, si je Jožef premislil. Otroka je sicer priznal pred pričami, a na poroko ni mislil. Jožek se je rodil prizadet, umrl je, ko mu je bilo 12 let. Toda kaj, ko je bila čez dve leti spet noseča, a s poroko spet ni bilo nič. Otrok se je rodil slaboten in je po 13 dneh umrl. Čeprav Jožef ni kazal veselja do zakona, je ljubezen kar trajala. Njun tretji otrok se je rodil, ko sta bila že nekaj mesecev poročena. Ponižanja, ki jih je Franca doživljala v zakonu, se zdijo v današnjem času skoraj nepredstavljiva. Dostikrat sem se vpraševala, zakaj je morala prenesti vse to, zakaj ji je Bog sploh dal živeti. Potem pa sem nekega dne spoznala njene prapravnuke - za cel grozd jih je: sami veseli, srečni, lepo vzgojeni, bistri otroci, rekla bi, da na takih svet stoji. Najbrž ne bodo nikoli vedeli za trpljenje svoje praprababice, a jaz zdaj vem, da njeno življenje ni bilo zaman.

Valerija

VALERIJINE VRSTICE Prvi stiški učitelj Matija Ozimek (20. 1. 1783 – 7. 8. 1858)

V obdobju dobrih sto let, ko v Stični ni bilo menihov, je postala nekdanja samostanska cerkev navadna župnijska cerkev z župnikom in mežnarjem. Mežnarija je nosila številko 3. Mežnar je bil - kakor je bilo tedaj v navadi - tudi organist in učitelj. Na začetku 19 stol. je to službo opravljal Matija Ozimek. Rodil se je na Dobravi nad Stično, kjer je bil njegov oče najemnik, izvirali pa so iz Hrastovega Dola. V Stični se je poročil in v stiški mežnariji je prišla na svet večina njegovih otrok. Deželna oblast je dovolila začetek javne enorazredne ljudske šole v Stični 4.11.1817. /Tedanji župnik Kopetzky in oskrbnik graščine - kot so tedaj rekli samostanu - sta si prizadevala, da bi zgradili novo šolsko poslopje in uvedli trivialko, a ni bilo denarja za to./ Za prvega učitelja je bil imenovan Matija Ozimek. Tedaj in še nadaljnjega pol stoletja so smeli poučevati samouki, ki so bili večinoma mežnarji, a so poleg zvonjenja in orglanja obvladali tudi nekaj branja in pisanja. V stiških matičnih knjigah se šele leta 1818 pojavi pripis, da je Matija tudi učitelj. Toda že leta 1820 se je preselil v Višnjo Goro, kjer je učiteljeval celih 31 let. V tem mestu je tudi umrl za putiko; pokopal ga je pisatelj Janez Cigler. V mežnariji v Stični je sprva prebival tudi njegov brat Martin, ki se je kasneje priženil v Trnovce. V tej vasi šentviške fare se je rodil njegov prvi sin Jožef. Morda je tudi po zaslugi strica učitelja šel v šole in postal kasneje kot p. Evstahij celo provincial frančiškanov v Ljubljani. Zanimivo pa je tudi, da so včasih zapisali Ozimek kar po dolenjsko Azimek.

Valerija