Že papež Leon XIII. uči in za njim ponavlja Pij XII.: »Ta pobožnost, ki jo vsem svetujemo, bo vsem koristila.« Isti papež pravi, da je češčenje Presvetega Srca močno zdravilo zoper zlo današnjega časa. Pomoč moramo iskati »le pri njem, ki nas more s svojo močjo rešiti«.
Pij XII. za papežem Pijem XI. ponavlja, da je to češčenje hvalevredno in primerno za rast krščanske bogoljubnosti. Ni je pobožnosti, »ki bi duše bolj vodila do globljega spoznanja Jezusa Kristusa in jih bolj učinkovito nagibala, da ga bolj prisrčno ljubijo in bolj popolno posnemajo«.
Sv. oče Pij XII. takole izraža svoje upanje za naprej: »Upamo namreč, da bodo iz te pobožnosti tudi za naše čase prišle premnoge koristi.« »Medtem ko nas poživlja prijetno upanje in ko se v duhu vnaprej veselimo duhovnih sadov, ki bodo, kakor upamo, obilno privreli v Cerkvi iz češčenja Presvetega Srca, ponižno prosimo Boga, naj s svojimi mogočnimi milostmi blagoslavlja naše vroče želje.«
Iz Presvetega Srca našega Odrešenika priteka »obilnost zveličavnih voda, to je nebeških darov Božje ljubezni.« »Ti nebeški darovi Božje ljubezni napajajo številne sinove katoliške Cerkve z navdihovanjem in delovanjem Svetega Duha.«
Proti koncu okrožnice papež ugotavlja: Cerkev je »črpala iz tega češčenja bogate in razveseljive sadove. Sem spadajo brezštevilna spreobrnjenja h krščanski veri; pri mnogih je bolj živo zagorela sveta vera; in verniki so vse tesneje združeni z našim preljubeznivim Odrešenikom. Vse to se je v številnejših in jasnejših primerih pokazalo zlasti v teh zadnjih desetletjih.«
Če primerjamo tako imenovanih 'dvanajst obljub' ali sadov, ki jih je Srce Jezusovo po sv. Marjeti Alacoque zagotovilo svojim častilcem, s sadovi, ki jih ugotavlja papeževa okrožnica, vidimo veliko sorodnost.
p. Anton
Ni komentarjev:
Objavite komentar