Zakaj je ljubezen do Boga največja zapoved?

Ljubezen do Boga je bila že v stari zavezi največja zapoved: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo! Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. Ponavljaj jih svojim sinovom in govori o njih, ko bivaš v svoji hiši in ko hodiš po poti, ko legaš in ko vstajaš! Priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo za čelni nakit med očmi! Napiši jih na hišne podboje in na mestna vrata!” (5 Mz 6,4–9).
Evangelij nam poroča, kako je neki učitelj postave hotel Jezusa preizkušati z vprašanjem: “Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?”
V Mojzesovi postavi je bilo po sodbi judovskih učiteljev kar 613 postavnih določb, od teh 248 zapovedi (kolikor ima po takratnem poznavanju človeško telo kosti) in 365 prepovedi (kolikor je dni v letu). Kako naj se v vsem tem človek znajde? Med 613 postavnimi določbami sta bili tudi ljubezen do Boga in do bližnjega. Nista pa bili med seboj povezani. Ljubezen do bližnjega tudi ni bila podobna ljubezni do Boga, kakor je naglasil Jezus.
Jezus je na vprašanje učitelja postave odgovoril: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki” (Mt 22,37–40).
Največja zapoved je torej ljubezen do Boga, toda njej je podobna ljubezen do bližnjega. Gre za dve neločljivi zapovedi, ki pa se med seboj razlikujeta. Mera, s katero naj ljubimo Boga, je drugačna od mere, s katero naj ljubimo bližnjega. Boga je treba ljubiti “z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem”, to je “nad vse”, bližnjega pa “kakor samega sebe”.
Če vsaj nekoliko doumemo, kdo je Bog, da je neskončno lepši in bolj vzvišen od vsega ustvarjenega ter neizmerno boljši od vsakega še tako dobrega človeka, ga ni težko ljubiti. Ljubezen do njega nam olajšuje čustvo hvaležnosti.
Ljubezen mora biti gibalo vsega našega delovanja in življenja. Vse drugo bo propadlo, ostalo bo le tisto, kar je narejeno iz ljubezni. Ljubezen je namreč od Boga in je večna. Naša zmožnost za ljubezen prihaja od njega. Ljubezen je zato tako pomembna, ker je edini most do edinosti z Bogom in z ljudmi.
Če hočemo biti v pravem pomenu Jezusovi učenci, moramo Jezusa in po njem troedinega Boga bolj ljubiti kakor svoje starše ali otroke. Ljubezen do Boga ima prednost pred ljubeznijo do kogarkoli drugega. Bog mora biti v našem življenju na prvem mestu. Gre za ljubezen v volji, ne za čustveno ljubezen. S čustveno ljubeznijo morda ljubimo svoje sorodnike bolj kakor Boga. Čustva niso v naši oblasti.