Vse
bralce naše revije, duhovnike in laike, predvsem tiste, ki se jih je Marijin
obisk globlje dotaknil, prosimo, da se združimo in uresničimo to naročilo naše
Matere. V ta namen bomo v naši reviji objavljali lepe zglede molitve rožnega
venca.
Prosimo
vas, da nam pišete, kako molite rožni venec in kakšne sadove prinaša. Primerne
prispevke bomo objavili.
»Robert, ali imaš rožni venec?«
Robert Schuman, francoski politik, ki se je
zavzemal za združeno Evropo in zanj teče proces za razglasitev k blaženim, je v
mladosti velikokrat slišal to materino vprašanje, ko je odhajal od doma v šolo.
Ko je odrastel, je vprašanje njegove matere odzvanjalo v njegovem spominu. Kot
poslanec, minister ali voditelj vlade ni mogel začeti dneva brez majhnega
»kupčka« svetlečih jagod, ki povezuje zemljo z nebesi. Rožni venec je molil
vsak dan.
Marijansko usmeritev svoje pobožnosti je
prejel od matere. Evgenija Schuman je svojega edinca rodila leta 1866, umrl pa
je leta 1963. Pri sedemnajstih letih je sin postal pobudnik luksemburških
romanj v Lurd. Za njegovo duhovnost sta značilna dva pola: evharistija in Božja
beseda, ki sta usmerjala vse njegovo življenje. Kadar je mogel, je bil pri
sveti maši. Vedno je bil v družbi z Marijo, »z našo ljubljeno Materjo,« kot je
rad rekel. Lurd, La Salette, kapela čudodelne svetinje v Parizu so bile njegove
najljubše marijanske postaje.
René Lejeune; dokument preskrbel postulator,
p. Joseph Jost
Rožni venec matere Terezije
Tisto noč leta 1981 sem se v Chicagu
(Illinois) vkrcal v letalo. Ves utrujen sem se usedel. Ko so potniki vstopali v
letalo, je bilo v njem hrupno zaradi pogovorov. Nenadoma so ljudje umolknili.
Obrnil sem se, da bi videl, kaj se je zgodilo, in obstal sem z odprtimi usti.
Dve redovnici, oblečeni v preprosto obleko z
modro obrobo, sta se po hodniku pomikali naprej. Takoj sem spoznal obraz ene
izmed njiju, katere koža je bila nagubana; v očeh je bila velika toplina. Ta
obraz sem videl na platnicah revije Time. Obe redovnici sta se ustavili in
razumel sem, da je sosednji sedež pripadal materi Tereziji.
Ko so se zadnji potniki usedli, sta mati
Terezija in njena spremljevalka vzeli vsaka svoj rožni venec. Opazil sem, da je
bila vsaka desetka izdelana iz jagod različnih barv. Mati Terezija mi je
kasneje razložila, da so desetke predstavljale različne dele sveta in je še
dodala: »Molim za uboge in umirajoče na vseh celinah.«
Obe ženi sta šepetaje in skoraj neslišno
pričeli moliti. Čeprav sem se imel za malo vernega katoličana, ki je hodil v
cerkev bolj iz navade, sem se nevede pridružil tej molitvi. Mati Terezija se je
obrnila k meni in njen pogled me je napolnil z občutkom miru. »Fant«, je
vprašala, »ali pogosto moliš rožni venec?« »Po pravici povedano, ne,« sem
priznal. Prijela me je za roke, me zvedavo pogledala in se mi nasmehnila.
»Dobro, od sedaj naprej boš to delal,« je rekla in mi v roke položila rožni
venec …
Po tem nepričakovanem srečanju v letalu se je
moje življenje spremenilo … Sedaj se skušam zavedati tega, da resnična dobrina
niso denar, naslovi ali imetje, ampak ljubezen do bližnjih.
Jim Dennison, ZDA, 1981
»Ampèrov rožni venec je name bolj učinkoval
kakor vse pridige.«
Mladenič pri osemnajstih letih je prišel v
Pariz. Ni bil še popolnoma neveren, toda njegov duh je bil že bolj ali manj
okužen s tem, kar je P. Gatry imenoval kriza vere. Nekega dne je ta mladenič
vstopil v cerkev sv. Štefana na gori. V nekem kotu blizu tabernaklja je opazil
človeka, ki je pobožno molil rožni venec. Približal se je in prepoznal A. M.
Ampèra, slovitega francoskega matematika in fizika, svojega idola, tistega
Ampèra, ki je zanj predstavljal znanost in živega genija.
Ta prizor ga je pretresel do dna njegove duše. Za
mojstrom je neslišno pokleknil. Iz njegovega srca so privrele molitve in solze.
Doživel je popolno zmago vere in Božje ljubezni in Frédéric Ozanam –
mladenič je bil namreč prav on – je kasneje navadno rad povedal: »Ampèrov rožni
venec je name bolj učinkoval kakor vse pridige.« Je ustanovitelj Vincencijevih
konferenc in zanj teče postopek za razglasitev za svetnika.
Ni komentarjev:
Objavite komentar