Napisala je več pisem papežem

Po Marijinem naročilu je bilo Lucijino življenjsko poslanstvo širjenje pobožnosti do Marijinega brezmadežnega Srca. Da bi to kar najučinkoviteje izpolnjevala, je poleg vsega drugega napisala več pisem papežem, a vsaj uradno ji niso odgovarjali in njenih prošenj večinoma niso upoštevali. Bila je vztrajna do nadležnosti, ker se je zavedala, da je to zanjo Božja volja. Tako je 2. decembra 1940 v pismu prosila papeža Pija XII., da bi pobožnost petih prvih sobot potrdil in razširil na ves svet in da bi skupaj z vsemi škofi sveta posvetil svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu s posebno omembo Rusije. Na koncu pa je dodala prošnjo:

»Sedaj mi dovolite, sveti oče, da Vam predložim še eno prošnjo, ki je samo goreča želja mojega ubogega srca: da bi bil praznik v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu dovoljen za ves svet kot eden glavnih praznikov svete Cerkve.«

V zadnjem dolgem pismu Janezu Pavlu II. je s. Lucija prosila za razglasitev pastirčkov Jacinte in Frančiška za blažena. Verjetno je tudi to pismo vplivalo na potek postopka.

Hkrati je v njem prosila papeža, da bi rožni venec postal bogoslužna molitev. Msgr. Bertone je povedal: »Kadar je sestra Lucija molila rožni venec, je kar žarela. Molila ga je leta 2000 s papežem, ko so bili za jubilejno leto v Rimu navzoči škofi, s pomočjo radijske zveze med Coimbro in Svetim Petrom. Pred vatikansko baziliko je stal kip fatimske Matere Božje (...) Spominjam se te misli sestre Lucije: 'Rožni venec je najlepša molitev, ki nas jo je naučilo nebo; molitev, ki nas vodi k boljšemu spoznavanju Boga in njegovega odrešenjskega dela v Kristusu.«