ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU (4) Kdaj gre za osebno posvetitev?

Imamo različne oblike posvetitve: osebno posamezno posvetitev, ki jo opravi vsak sam zase; osebno občestveno, ki jo opravi vsak osebno, a skupaj z občestvom, h kateremu pripada (družina, redovne skupnosti, krščanska duhovna gibanja, župnije itd); posvetitev po zastopniku, ki jo opravi cerkveni predstojnik področja (župnija, škofija, narod, vesoljna Cerkev, ves svet). Papež Leon XIII. je leta 1899 ves svet posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu, papež Pij XII. pa leta 1942 prav tako ves svet brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Škof lahko tako posveti svojo škofijo, župnik župnijo, družinski oče ali mati svojo družino. Če posameznik kot predstojnik posveti Jezusovemu ali Marijinemu Srcu kako skupnost, župnijo, škofijo, deželo, narod ali vso Cerkev in ves svet, je to predvsem intenzivna prosilna molitev za tisto skupino ljudi. Tudi takšna posvetitev ima velik pomen, saj jo posameznik izvrši kot zastopnik skupnosti. Vendar pri tej posvetitvi manjka volja vsakega posameznika, njegova osebna odločitev in izročitev. Danes, ko pogosto niso vsi člani družine verni, lahko oče ali mati na ta način posvetita svojo družino in jo izročita Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Popolnejša pa je posvetitev, pri kateri sodelujejo vsi člani družine.

Predvsem si prizadevajmo za osebno posamezno in osebno občestveno posvetitev. Osebno posamezno posvetitev ali osebno občestveno posvetitev opravimo po skrbni pripravi na svojem domu ali v cerkvi, če jo bo organiziral župnik ali voditelj občestva. Po osebni občestveni posvetitvi je občestvo še bolj povezano med seboj. Tako se posveti družina, če so vsi člani verni in se za to odločijo. Lahko se tako posveti le del družine, ki se za to odloči. Osebno občestveno posvetitev morejo opraviti različna občestva, npr. redovne skupnosti, krščanska duhovna gibanja, veroučne in druge podobne skupine, župnije. Povsod je potrebno, da se za to prostovoljno odloči vsak posameznik, opravi potrebno pripravo, se osebno posveti in zavestno sprejme nase obveznosti, ki so povezane s posvetitvijo. Da bo posvetitev res osebna in prostovoljna, je bolje, da se ne opravi med redno nedeljsko mašo, kajti tisti, ki hodi k nedeljski maši, s tem še ni pripravljen na posvetitev. Kdor posvetitev vzame zares, bo pripravljen prav zato posebej priti v cerkev. Posvetitve ni brez žrtve.