Študentka je zapisala: "Pred
kratkim opravljene duhovne vaje v tišini – v eni sami molitvi, so me pripeljale
do globljih spoznanj in osebnih doživetij Božje navzočnosti. Spoznala sem, kaj
pomeni okušati Božjo besedo, kako me Bog nagovarja z vsako besedo, ki jo je dal
zapisati v Sveto pismo. Da, Gospod ni govoril samo ljudem svojega časa in
apostolom, ampak govori tudi danes. On govori ravno meni! 'Pripravite pot
Gospodu in zravnajte mu steze' (Mr 1,3 b). 'Čas se je dopolnil in Božje
kraljestvo je blizu. Spreobrnite se in verujte evangeliju' (Mr 1,17)."
Bog ima različna pota, da ljudi pritegne
k sebi. Zanimiv je primer, ki ga je doživel France Špelič, bivši partizan, oficir, miličnik in komunist ter
nazadnje duhovnik. V svoji knjigi Vrnil
se bom k Očetu takole pripoveduje:
"Nekega dne leta 1954 sem šel
klicat svojo mater, ki je pri Ermančkovih vasovala, naj gre h kosilu.
Vstopil sem v Ermančkovo hišo. Po
pozdravu sem povedal, po kaj sem prišel. Tedaj pa zagledam na šivalnem stroju
knjigo z rdečo obrezo. Vedel sem, da so bile včasih verske knjige obrobljene z
rdečo ali zlato barvo.
Ob pogledu na to knjigo in rdečo obrobo
sem doživel nekaj, česar ne znam povedati. V meni se je zbudilo nepopisno
hrepenenje in želja dobiti to knjigo za vsako ceno. Vse je vpilo v meni.
Občutje je bilo nepopisno. V meni se je dogajalo nekaj, kar me je postavilo v
posebno stanje. Za opis tega ni besed.
Rekel sem: 'Micka, dajte mi to knjigo,
vrnil jo bom!' Ona pa: 'Kaj pa boste vi s to knjigo, to je Sveto pismo. Ne dam
je. Vem, kakšni ste komunisti, zažgali bi mi jo. Tega pa ne dam.'
O, ko bi mogel opisati, kaj se je tedaj
dogajalo v meni! Prosil sem, rotil in zagotavljal, da bom knjigo vrnil, a vse
zaman, dokler ni posegla vmes moja mama, ki je bila že tudi sita mojega
moledovanja. 'Micka, kar dajte mu knjigo. Jaz bom skrbela, da jo dobite nazaj.'
To je zaleglo. Sveto pismo sem nesel domov, a če bi mi kdo le trenutek, preden
sem stopil v to hišo, rekel, da si bom tisti dan želel imeti Sv. pismo, bi ga
verjetno po ustih.«
Špelič je na Mickino zahtevo knjigo
vrnil. V njegovem življenju še ni prišlo do spreobrnjenja. Tistega dne, ko je
Sveto pismo odnesel lastnici, je prišel do drugega izvoda pri tovarniškem
gasilcu Hribarju. Sam pripoveduje:
»Doma mi je [Hribar] pokazal novo omaro
in jo odprl. Med številnimi knjigami me je zopet prešinila rdeča na obrobi ene
od knjig. Ponovilo se je tisto nepopisno doživetje in stanje, ki sem ga imel
pred pol leta pri Ermančkovi Micki, ko sem zagledal rdečo obrobo Svetega pisma.
Pozabil sem, po kaj sem prišel, namreč
da bi pohvalil novo omaro in da bi si zbral kako leposlovno knjigo za branje.
Prav kot pri Micki sem rekel znancu: 'Francelj, mi daš to knjigo?' Odgovor je
bil: 'Kaj boš ti s to knjigo, to je Sveto pismo. Jaz ga imam zato, da je pač
knjižna zbirka popolnejša.' Zopet sem moledoval in pozabljal vse drugo. Samo to
knjigo z rdečo obrobo sem nesel domov.
Kako vztrajen je bil milostljivi Bog:
Sveto pismo sem vrnil, potem pa ga zopet dobil, preden sem prišel domov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar