Jezus Kristus je glavna osebnost Svetega pisma. Ta najpomembnejša knjiga na svetu
je pravzaprav zbirka dvainsedemdesetih knjig, ki so jih v potekanju skoraj dveh
tisočletij napisali zelo različni pisatelji.
Glavni vir zanesljivih poročil o
Jezusu je Nova zaveza. Njeno
besedilo se je ohranilo nespremenjeno. Nobene stare knjige ni, ki bi jo
potrjevali tako stari in tako razširjeni rokopisi, kakor potrjujejo Novo
zavezo.
Ali so štirje evangeliji in drugi
novozavezni spisi zanesljiva poročila o Jezusu? Zadnjih dvesto let so Sveto pismo
strokovnjaki zelo skrbno in temeljito raziskovali. Tako lahko rečemo, da nobena
knjiga ni tako vsestansko preiskana kakor prav ta. Evangeliji so vesela novica
o Jezusu, zapisana apostolska pridiga. Apostoli in drugi učenci so veselo
novico o Jezusu takoj po prihodu Svetega Duha po vsem tedanjem rimskem
cesarstvu najprej ustno oznanjali.
Res je, da je bil prvi evangelij – to
je Markov – napisan šele trideset let po Jezusovi smrti. Vendar so takrat
glavne priče Jezusovega delovanja, njegove smrti in vstajenja še živele. Če bi
bilo v evangeliju zapisano kaj takega, kar bi Jezus ne bil delal in učil, bi te
priče takšen evangelij odločno zavrnile.
Markov evangelij in drugi novozavezni
spisi razločno kažejo, kako so prvi oznanjevalci na različnih krajih oznanjali
o Jezusu isto vsebino. To dokazuje, da so Jezusov nauk in njegova dela verno
zapisali, nikakor pa si niso izmislili nekaj svojega, drugačnega od Jezusovega
nauka in njegovega odrešenjskega delovanja. Najvažnejše dogodke iz Jezusovega
življenja so v glavnem zapisali vsi štirje evangelisti: Marko, Matej, Luka in
Janez.
Ni komentarjev:
Objavite komentar