Bog je postal človek, da bi človeka
povzdignil za božjega posinovljenca. Bog je s tem najbolje razodel svojo
ljubezen do ljudi. Skrivnost božjega učlovečenja je skrivnost najgloblje božje
ljubezni do padlega človeka. Da bi Bog svojo ljubezen pokazal čim bolj
konkretno, je potreboval v Jezusu Kristusu človeške roke, ki so delile dobrote,
človeške noge, ki so hodile iz kraja v kraj, človeško srce, ki je ljubilo in še
danes ljubi vsakega človeka. V Jezusu je po našem tako nepopolnem in
nebogljenem svetu hodil Bog sam in ga s tem posvetil.
Največja resnica krščanstva je Jezus
sam. On je najpopolnejše razodetje Boga. Na Jezusu vidimo, kako je Bog dober,
ljubeč in usmiljen. Za našo vernost je prava podoba o Bogu zelo pomembna, kajti
napačna podoba o Bogu nas vodi proč od njega.
"Bog je namreč svet tako ljubil,
da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne
pogubil, ampak bi imel večno življenje" (Jn 3,16).
Pri vsaki mašni daritvi se ta Očetova
ljubezen do nas na zakramentalni način ponavzočuje. Čim bolj se bomo vključili
v Kristusa in živeli kakor on, tem bolj ga bomo spoznali, tem bolj bomo
spoznali tudi Očeta.
Pascal piše:
"Brez Jezusa Kristusa mora človek ostati v grehu in bedi; z Jezusom
Kristusom je človek rešen greha in bede. V njem je vsa naša svetost in vsa
blaženost. Zunaj njega je le greh, beda, zmote, tema, smrt, obup."
Ni komentarjev:
Objavite komentar