Križ

Križ sem postavil

sredi rojstne vasi,

blagoslovljen

za vse ljudi,

ki v tej vasi

so živeli,

sedaj žive

in bodo živeli

v prihodnje.

Pod križem

sveča brli.

Za križem

roža cveti.

V mojem srcu

ogenj gori.

Slavko Zaviršek – Slavec

Rožni venec in odpustki 3. Če ne izpolnimo vseh naštetih pogojev, je odpustek le delen.

S podelitvijo popolnega odpustka družinski molitvi rožnega venca hoče Cerkev poudariti pomen družinske molitve. Ne pozabimo obuditi in zmoliti kesanje ter izpolniti splošne pogoje. Naj bo vse povezano z ljubeznijo, ponižnostjo in skesanostjo. Ko bomo v večnosti, se teh dejanj ne bomo kesali.

p. Anton

Rožni venec in odpustki 2. Molitev rožnega venca in popolni odpustek

Cerkev je na molitev rožnega venca navezala popolni odpustek, ki ga lahko prejmemo zase, ali pa ga naklonimo dušam v vicah. Prejmemo ga lahko vsak dan, a le enkrat na dan. Če res prejmemo popolni odpustek in v tistem trenutku umremo, gremo brez vic v nebesa. Z njim lahko pomagamo kakemu pokojnemu ali več pokojnim, na primer svojim pokojnim staršem, sorodnikom in dobrotnikom. S popolnim odpustkom prosimo Boga, da bi se usmilil pokojnih, ki še trpijo v vicah, in bi jih sprejel v nebesa.

Kako moramo moliti rožni venec, da prejmemo popolni odpustek? Zmoliti moramo enega od štirih delov rožnega venca: veseli, svetli, žalostni ali častitljivi del. Če ga molimo sami, ga je za prejem popolnega odpustka treba zmoliti v cerkvi ali v kapeli. Če ga molimo zunaj cerkve, ga je za prejem popolnega odpustka treba zmoliti: v domači družini, v samostanski družini in tam, kjer se zbere več vernikov skupaj (npr. v molitveni skupini). Pri molitvi se je treba potruditi, kolikor moremo, da premišljujemo posamezne skrivnosti.

Kateri so še drugi pogoji, da prejmemo popolni odpustek pri molitvi rožnega venca?

Imamo štiri splošne pogoje kakor za vse popolne odpustke:

-          spoved, ki velja za več popolnih odpustkov;

-          obhajilo (za vsak popolni odpustek);

-          molitev po papeževem namenu (očenaš in zdravamarija; vsakokrat);

-          nenavezanost na kakršen koli greh (pomen popolnega kesanja!)

Rožni venec in odpustki 1. Odpustki kot izdatna pomoč nam in našim pokojnim

Smo v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca. Pred nami je mesec november, mesec molitve za rajne. Zastavimo si vprašanje, kako lahko z molitvijo rožnega venca pomagamo našim rajnim, pa tudi sebi, saj ne vemo, kdaj nas bo Bog poklical. Kako si lahko pomagamo, da bomo vedno pripravljeni na odhod?

Cerkev tako ceni molitev rožnega venca, da je nanj navezala popolni odpustek. Kaj je pravzaprav odpustek? Vsak greh žali Boga. Z grehi zaslužimo kazni. Za velike grehe zaslužimo večno kazen, večno ločenost od Boga, večno pogubljenje. Pri dobri spovedi se nam z grehi odpusti tudi večna kazen, običajno pa ostanejo časne kazni. To so kazni, ki trajajo le nekaj časa in se kažejo kot navezanost na zlo. Če se nam časne kazni ne izbrišejo na zemlji, ostanejo za življenje po smrti, kjer bo prestajanje teh kazni mnogo mnogo težje. Pravimo, da pridemo v vice, kjer se bomo v velikem trpljenju očiščevali, kajti nič nečistega ne more priti k Bogu v nebesa.

Časne kazni običajno ostanejo tudi pri odpuščanju malih grehov. Da bi se rešili vic, nam Cerkev poleg drugih sredstev, zlasti mašne daritve, pomaga tudi z odpustki. O njih malo govorimo, vendar so pomembni za nas same in za naše pokojne. Če hočemo sebi dobro in dobro našim pokojnim staršem, sorodnikom in dobrotnikom, jih bomo s hvaležnostjo sprejemali.

Odpustke deli Cerkev z oblastjo, ki jo je prejela od Kristusa. Pri tem odpre duhovni zaklad zasluženj Kristusa, Marije in drugih svetnikov. Odpustki so popolni in delni. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo vse časne kazni, pri delnem pa le nekaj. Cerkev nam pri delnem odpustku podeli iz duhovnega zaklada Kristusa in svetnikov toliko, kolikor je pred Bogom vredno naše delo. S tem nas spodbuja k dejavnemu sodelovanju, da čim bolje opravimo predpisano delo.

Misli sv. Bernarda Kako naj ljubimo Kristusa?

Kristjan, uči se od Kristusa, kako boš ljubil Kristusa. Nauči se ljubiti nežno, modro in junaško, da te od Božje ljubezni ne bodo odvrnila niti zapeljevanja, niti zvijače, niti stiska. Da te ne zavedejo niti svetna slava, niti telesne strasti, naj ti bo prijetnejša Kristusova modrost. Da te ne zapelje duh laži in zmote, naj ti sveti Kristusova resnica. Da ne omagaš ob nasprotovanjih, naj te krepča Kristusova Božja moč…

Ljubi torej Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca, ljubi ga z vso budnostjo in preudarnostjo razuma, ljubi ga z vso močjo, da se iz ljubezni do njega ne bil ustrašil niti smrti, kakor je v Visoki pesmi kasneje zapisano: »Zakaj močna kakor smrt je ljubezen, trda kakor podzemlje njena gorečnost« (Vp 8,6).

Gospod Jezus, ljub vašemu srcu, bo pregnal sladke mike mesenega življenja. Sladkost bo premagala sladkost, kakor en klin izbije drugega…

Naj bo tvoja ljubezen močna in stanovitna, da se ne bo umaknila strahovom in ne podlegla naporom.

Ljubímo torej prisrčno, preudarno in močno, vedoč, da je prisrčna ljubezen, ki se imenuje tudi čustvena, brez tiste ljubezni, ki je v duši, sicer lahko prijetna, toda zapeljiva; preudarna ljubezen brez ljubezni, ki je iz vse moči, pa je razumna, toda krhka (20,4).

Mislim, da je nevidni Bog predvsem iz tega razloga hotel postati viden kot človek in se pogovarjati z ljudmi, da bi vsa čustva ljudi, ki so mogli ljubiti samo po človeško, najprej pritegnil, da bi na zveličavni način ljubili njegovo človeškost ter bi jih potem postopoma privedel do duhovne ljubezni. (20,6).

Sicer pa brez Svetega Duha ni ljubezni do Kristusa niti v njegovi človeškosti, čeprav ne gre za ljubezen v oni polnosti. A kdor ima takšno mero predanosti, da mu vse srce napolnjuje ona sladkost, naj ga popolnoma odtrga od ljubezni do vsega mesenega in do svetnih zapeljivosti (20,7).

Če na kratko rečem, ljubiti iz vsega srca se pravi, postaviti ljubezen do presvete Gospodove človeškosti pred vse mikavnosti lastne ali tuje človeškosti; med te štejem tudi slavo tega sveta, saj je slava sveta človeška slava in kateri v njej uživajo, so brez dvoma posvetni.

Jezus poskrbi

Jezus nam govori: »Zakaj se po nepotrebnem vznemirjate? Prepustite meni skrb za vse stvari in vse bo dobro, vse se bo umirilo. Resnično vam povem, da vsako dejanje popolne izročitve meni reši najbolj zapletena stanja. Izročiti meni kakšno zadevo, pomeni, da se ne jezite, mučite ali obupujete ter se ne obračate k meni z vznemirjeno molitvijo. Saj vas jaz spremljam in spreminjam vznemirjenost v molitev.«

napisal Božji služabnik don Dolindo Ruotolo

TAKOLE MOLIM 2 Ponižna, srčna in močna molitev dela čudeže

Tako je med pridigo pri jutranji maši v kapeli Doma sv. Marte zatrdil papež Frančišek. Bogoslužja se je udeležila skupina zaposlenih na Radiu Vatikan, skupaj z direktorjem p. Federicom Lombardijem. Papež Frančišek se je pri tem spomnil dogodka iz Argentine. Ko je neka sedemletna deklica zbolela, so ji zdravniki napovedali le še nekaj ur življenja. Njen oče, ki je bil »človek vere«, je po papeževi pripovedi postal »kot nor«. V tej norosti pa je sedel na avtobus in se odpeljal v Marijino svetišče Lujan, ki je bilo oddaljeno 70 kilometrov. Tja je prispel po deveti uri zvečer, ko je bilo že vse zaprto: »Z rokami na železnih vratih je začel moliti k Mariji. Molil je in molil, jokal in molil … Tako je ostal tam vso noč. Toda ta mož se je bojeval: bojeval se je z Bogom, da bi ta ozdravil njegovo hčerko.« Zjutraj naslednjega dne, po šesti uri, se je z avtobusom odpravil nazaj in se vrnil v bolnišnico okoli devetih. Žena mu je v solzah pojasnila, da si je deklica opomogla, ne da bi zdravniki mogli pojasniti, kaj se je zgodilo. Papež Frančišek je pripoved sklenil z besedami: »To se še vedno dogaja. Čudeži so!« Toda zanje je potrebno moliti s srcem, je papež dodal takoj zatem: »Srčna molitev, ki se bojuje, da bi dosegla čudež; in ne vljudnostne molitve!« Ne zadostuje reči, da boš za nekoga zmolil očenaš ali zdravamarijo, in nato na to pozabiti. Potrebna je »srčna molitev«. Molitev dela čudeže, toda v to moramo verjeti, je poudaril papež Frančišek. Kadar smo torej naprošeni, naj molimo za številne osebe, ki trpijo zaradi vojn, ali za begunce, molímo h Gospodu s srcem. Ob tem pa mu recimo: »Verujem, Gospod. Pomagaj moji neveri. 

RV. 20. maj 2013