Smo v mesecu oktobru, mesecu rožnega venca. Pred nami je mesec november, mesec molitve za rajne. Zastavimo si vprašanje, kako lahko z molitvijo rožnega venca pomagamo našim rajnim, pa tudi sebi, saj ne vemo, kdaj nas bo Bog poklical. Kako si lahko pomagamo, da bomo vedno pripravljeni na odhod?
Cerkev tako ceni molitev rožnega venca, da je nanj navezala popolni odpustek. Kaj je pravzaprav odpustek? Vsak greh žali Boga. Z grehi zaslužimo kazni. Za velike grehe zaslužimo večno kazen, večno ločenost od Boga, večno pogubljenje. Pri dobri spovedi se nam z grehi odpusti tudi večna kazen, običajno pa ostanejo časne kazni. To so kazni, ki trajajo le nekaj časa in se kažejo kot navezanost na zlo. Če se nam časne kazni ne izbrišejo na zemlji, ostanejo za življenje po smrti, kjer bo prestajanje teh kazni mnogo mnogo težje. Pravimo, da pridemo v vice, kjer se bomo v velikem trpljenju očiščevali, kajti nič nečistega ne more priti k Bogu v nebesa.
Časne kazni običajno ostanejo tudi pri odpuščanju malih grehov. Da bi se rešili vic, nam Cerkev poleg drugih sredstev, zlasti mašne daritve, pomaga tudi z odpustki. O njih malo govorimo, vendar so pomembni za nas same in za naše pokojne. Če hočemo sebi dobro in dobro našim pokojnim staršem, sorodnikom in dobrotnikom, jih bomo s hvaležnostjo sprejemali.
Odpustke deli Cerkev z oblastjo, ki jo je prejela od Kristusa. Pri tem odpre duhovni zaklad zasluženj Kristusa, Marije in drugih svetnikov. Odpustki so popolni in delni. Pri popolnem odpustku se nam odpustijo vse časne kazni, pri delnem pa le nekaj. Cerkev nam pri delnem odpustku podeli iz duhovnega zaklada Kristusa in svetnikov toliko, kolikor je pred Bogom vredno naše delo. S tem nas spodbuja k dejavnemu sodelovanju, da čim bolje opravimo predpisano delo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar