Duhovne prireditve v Stični v letu 2020

APRIL 2020

3. – 4. Skupnost Emanuel

10. – 12. Katoliška mladina

15. – 17. Vrtec Jurček

17. – 19. Silvo Novak, duhovne vaje

19. ob 3.00 nedelja Božj. usm., BD in JMS

23. – 26. p. Vital Vider, zakonci z otroki

24. – 26. Katoliška mladina

26. molitvena skupina za duše v vicah

MAJ 2020

9. – 10. Skupnost Emanuel

9. Seja odbora JMS z animatorji

10. ob 14.30 Bernardova družina in JMS

13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki

16. – 17. skavti

22. – 24. zeliščarji

24. za duše v vicah

JUNIJ

12. – 14. p. Andrej Benda, zakonci

12. ob 19.30 fatimska pobožnost

14. ob 14.30 Bernardova družina in JMS

20. – 21. Emanuel

21. za duše v vicah

Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema voditelj Doma p. Nikolaj:

po e-mailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com

ali na telefon: 041 972 813.

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.

Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.

P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela skupaj z Združenjem posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu v letu 2020 (BD in JMS) srečanja večinoma na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 8. marca, 19. aprila (ob 15.00 v cerkvi na nedeljo Božjega usmiljenja), 10. maja, 14. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v cerkvi), 13. septembra (ob 19.30 skupaj s fatimsko pobožnostjo v cerkvi), 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Fatimska pobožnost leta 2020 bo v cerkvi ob 19.30: 13. maja, 12. junija, 13. julija, 13. avgusta, 13. septembra (tudi Bernardova družina in Združenje JMS), 13. oktobra.

ZA ZIDOVI SAMOSTANA Urednikova beseda

Postni čas. Tudi Jezus se je postil. Kar štirideset dni. To je bila njegova priprava na javno delovanje. Združeval je molitev in post. Pomen posta mora vsak sam odkriti. Eden hoče shujšati, drugi bi rad ohranil vitko postavo. Zdravniki priporočajo post za ohranitev zdravja in podaljšanje življenja. Vse to je dobro, vendar to še ni krščanski post. Krščanski post je povezan z ljubeznijo do Boga in do ljudi pa tudi do samega sebe. Post je treba osmisliti. Pomemben je namen in pomen posta. To ni stvar želodca, ampak glave in srca, čeprav pri njem tudi želodec pogodrnja. Za kristjana je normalno, da se vse njegovo življenje odvija v ljubezni do Boga in do ljudi pa tudi do sebe. Ker tega cilja ne dosega, mu post pomaga, da svoje življenje naravna v pravo smer.

Pri postu se nečemu odpovem, kar imam rad. Lahko je to hrana, pijača, cigareta, še posebej alkohol. Najprej je potrebna odpoved tistemu, kar je greh. Post lahko naložim svojemu jeziku, da ne opravlja ali obrekuje ljudi, da ne kolne Boga, Marijo in svoje bližnje, da se ne jezi, ampak vsakemu privošči lepo besedo. Morda so v meni grešna nagnjenja, ki jih nikakor ne morem obvladati. Post mi bo pomagal, da bom močnejši. Zelo zveličavno je, če postu pridružimo molitev in dobra dela. Od nekdaj je veljalo: molitev, post in miloščina! Post je protiutež proti današnjemu preobilju in zdravilo za naše izhirane duše. Z njim, v povezanosti z molitvijo in dobrimi deli, zadoščujemo za svoje grehe in grehe vsega sveta ter si izprosimo obilje Božjih darov. Post je čudovita priprava na veliko noč!

DOMAČA ZDRAVILA Zdravilne rastline pri prehladu

»Noge naj bodo vedno tople in suhe, da ne bi zboleli,« je rad poudarjal pater Simon Ašič (1906–1992). Da preprečimo nastanek prehlada v zimskem času, je pater še priporočal uživanje zdrave hrane z dovolj vitamina C, npr. kislo zelje, gibanje na svežem zraku in na splošno zdrav način življenja z dovolj počitka. Pater Ašič je preventivno proti raznovrstnim tegobam skozi vse leto vsakodnevno popil liter čaja iz 20 različnih zdravilnih rastlin. Izkustveno je vedel, da si z zdravilnimi rastlinami lahko pogosto pomagamo.

Da pozimi ne bi dobili prehlada, pijemo čaj za dobro delovanje imunskega sistema (ImunoSIT), ki ga pripravimo iz naslednjih zdravilnih rastlin:

30% korenina ameriškega slamnika (Echinaceae radix),

20% cvet črnega bezga (Sambuci flos),

20% cvet lipe (Tiliae flos),

10% korenina navadnega regrata (Taraxaci radix),

10% list gozdne jagode (Fragariae folium),

10% cvet prave kamilice (Chamomillae flos),

Priprava: žličko čajne mešanice prelijemo z vrelo vodo, pustimo stati 10 minut, pokrijemo, da eterična olja ne izhlapevajo, nato precedimo. Toplemu čaju, ne vročemu, dodamo žličko jabolčnega kisa in med. Pijemo ga večkrat dnevno.

Lipa in bezeg v čaju pomagata zniževati povišano telesno temperaturo, ker spodbujata delovanje lojnic. Dobro je še, da se s potenjem skozi kožo iz telesa izločajo še toksini, saj ko virusi, povzročitelji prehlada, odmirajo, nastajajo v telesu toksini. Klinični poskusi, kjer so udeleženci raziskave pili večje količine lipovega čaja, potrjujejo dobre uspehe zdravljenja pri virusnih obolenjih dihal. Eterično olje lipe ima prijeten vonj, zato lahko čaj, ki vsebuje lipo, popijemo v večjih količinah, kar je ugodno, saj je potrebno pri prehladu popiti večje količine čaja. Razmišljam, da je verjetno Bog zato dal eteričnemu olju lipe tudi prijeten vonj.

Kamilica na splošno pomaga ohranjati zdravje dihal, saj deluje protivnetno in protimikrobno. Deluje tudi blažilno v primeru suhega kašlja in draženja v grlu, olajša dihanje.

Ameriški slamnik v dovolj veliki količini podpira obrambno sposobnost organizma. Skrajša čas trajanja prehlada, prej okrevamo. Pijemo ga tudi že v jesenskem času, da v zimskem času ne bi dobili virusne ali bakterijske okužbe dihal.

Regrat vsebuje grenčine, ki povečajo izločanje prebavnih sokov, tako da, če smo v času prehlada neješči, se nam bo apetit povrnil, kar je dobro.

Gozdna jagoda vsebuje čreslovine. Le-te pa v primeru virusnih črevesnih motenj, npr. driske oziroma trebušne gripe, delujejo blažilno na črevesno sluznico.

Priporočljivo je še uživati dovolj česna, ker žveplove spojine v česnu pobijajo viruse in bakterije. V ta namen lahko uživamo česnove kapljice patra Simona Ašiča, in sicer trikrat dnevno po 15 kapljic. Neprijetnega vonja po česnu po jemanju teh kapljic pa ne bomo oddajali.

Barbara Kozan, mag.farm.

ODMEVI 6

V eni od prejšnjih številk sem prebrala prispevek o pesnici Vidi Taufer. Čeprav je v besedilu omenjeno, da je bila njena pesem leta 1982 objavljena v Družini, sem jo jaz tokrat prebrala prvič. V letih mojega šolanja – od leta 1953 naprej – nismo nikoli slišali o naših mnogih krščanskih pesnikih, pisateljih, umetnikih (Plečnik), duhovnikih, pogumnih možeh in ženah. O škofu Antonu Vovku, o njegovem življenju in takratnih dogodkih, smo zvedeli doma od svojih staršev. Tudi škofa Jegliča nam niso v šoli nikdar omenili, čeprav je bil domačin, naš rojak.

Ana

ODMEVI 5

Rad bi posredoval lepo Jezusovo besedilo iz Valtortinega »Evangelija, kakršen mi je bil razkrit«: »Bog je postal človek, da bi pomagal ljudem. Ljudje pa lahko pomagajo Bogu. Ob uri zveličanja se bodo dela pravičnih pridružila mojim delom; dela tistih, ki so mrtvi že stoletja, tistih, ki živijo in tistih, ki bodo živeli. Tako lepo se je pridružiti brezmejni Dobroti, ji pridružiti, kar lahko damo od svoje dobrote, in reči: 'Tudi jaz, o Oče, bom prispeval v dobro svojih bratov.' Ni večje ljubezni – do Gospoda ali do brata – kot če človek ve, da umira v slavo Gospodovo in za večno zveličanje svojih bratov. Zveličati se? To je malo. To je minimum svetosti. Lepo je odreševati. Se darovati za odrešenje. Naj bo ljubezen tolikšna, da se spremeni v žrtveno grmado, ki odrešuje. Takrat je ljubezen popolna. In svetost velikodušnega brezmejna.«

Pepi