Glasbene prvine v rožnem vencu

Svoj prosti čas sem navadno preživljala s svojo prijateljico iz naše cerkve, ki sem jo poznala že veliko let. Kadar sva se videli, je bila v ozadju vedno prisotna tiha glasba. Imela je rada vse zvrsti: jazz, blues, klasiko, country, moderno in remix di Motown.

Rožni venec ima v sebi glasbene prvine, ki me spominjajo na omenjene trenutke. Molitev rožnega venca je gibanje in pozibavanje, guganje ob sakralni glasbi. Domače besede zdravamarije se stapljajo z ozadjem, besede očenaša pa ob oddaljevanju zunanjega sveta dajejo takt vesolju v nebeškem ritmu.

Molimo sicer sami, vendar je z nami Marija, ki naše molitve prinaša svojemu Sinu – prisotne so tudi molitve svetih, katerih karizma sovpada z našimi nameni. Molimo v okrilju občestva, neizmernega občestva svetih, čeprav se v svoji notranjosti čutimo same.

Margaret Rose Realy, oblatinja reda sv. Benedikta

Rožni venec molivca pomirja

Molitev skrivnosti veselega dela rožnega venca nam pomaga, da najdemo mir, ki je neločljivo povezan z duhom božiča. Premišljevanje teh skrivnosti nam pomaga, da sprejmemo mir, ki nam ga je Bog podaril po Jezusu, in da smo še v večjem miru z ljudmi, ki nas obkrožajo.

V Rosarium Virginis Mariae sv. Janez Pavel II. razlaga, kako moliti rožni venec, da nam bo prinesel mir. Sveti oče piše: »Rožni venec je molitev, ki je po svoji naravi naravnana na mir, ker temelji na kontemplaciji Kristusa, Kneza miru in našega miru. Kdor se priliči Kristusovi skrivnosti – rožni venec vodi prav k temu – se uči sprejemati skrivnost miru in iz tega naredi načrt za svoje življenje.

Poleg tega ima rožni venec na molivca pomirjujoč učinek v moči svojega meditativnega značaja, ko si mirno sledijo zdravamarije. Molivca pripravi, da sprejme in okuša v globini svojega bitja ter razširja okrog sebe tisti pravi mir, ki je posebni dar vstalega Gospoda (prim. 14,27; 20,21).«

Christine Galeone

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Moč »bojnega rožnega venca«

Pred šestimi leti sem pričel kaditi. V zadnjih treh letih sem pokadil eno škatlico cigaret na dan. Ob koncu preteklega leta sem v starosti 22 let izgubil svojo mlajšo sestro, ki je bila hudo bolna. V tem času sem bil prisiljen pokaditi do tri škatlice cigaret na dan!

En mesec pred smrtjo svoje sestre je moja mama prebrala članek o »bojnem rožnem vencu«. Pripovedovala mi je o njem in misel, da bi ga imel tudi jaz, me je takoj prevzela. Že večkrat sem namreč poskušal opustiti razvado kajenja, vendar zaman. Odkritje »bojnega rožnega venca« je bilo zame previdnostno!

Moji starši so se odločili, da mi enega podarijo. Ker ne stanujem v istem mestu kot oni, sem ga prejel po pošti. Bilo je v mesecu novembru. Ker je moj duhovni oče za dva meseca odpotoval, sem moral čakati do konca januarja, da ga je lahko blagoslovil. Ker je vojaški kurat, je bilo zame pomembno, da ga je prav on blagoslovil. Po trimesečnem potrpežljivem čakanju sem ga lahko uporabil.

Nekega ponedeljka zvečer sem pred tabernakljem molil po navodilih »bojnega rožnega venca«, da bi bil ozdravljen odvisnosti. Ob dveh zjutraj sem vrgel proč svojo zadnjo škatlico cigaret in se jih nisem več dotaknil. S prenehanjem kajenja nisem imel nobenih težav. Nisem občutil ne pomanjkanja spanca, ne stresa, ne potrtosti. Bil sem presenečen! Že nekoliko več kot sedem mesecev je, ko sem se rešil te razvade in imam vtis, kot da nisem nikoli kadil. Zahvaljujem se sveti Devici, da je zame posredovala.

Johnovo pričevanje

Odmevi

Ob prazniku Božje Matere Marije bi se rada Bogu še posebno zahvalila, da je svojo Mater dal meni, nam vsem za mater. Čeprav marsikdo od nas nima več zemeljske matere, ni ostal sam. Z nami je Marija, najboljša mati.

V čem so sploh odlike dobre matere? Gotovo v skrbnosti in pozornosti do otroka, v potrpežljivosti in dobroti, v nesebični ljubezni in žrtvovanju zanj, v spremljanju z molitvijo, v nudenju popolnega varstva.

Čeprav ni vsakemu dano roditi otroke, biti jim telesna mati, je vsak od nas lahko komu duhovna mati – ne glede na spol in poklic, ne glede na to, ali je mlad ali star, zdrav ali bolan.

Razmišljanje ob Pravilu sv. Benedikta

Pravilo se začne z značilno besedo: »Poslušaj!« Koga naj poslušamo? Predvsem Boga, njegov glas. Če hočemo razločno slišati Božjo govorico, moramo pripraviti svoje srce, iz njega odstraniti vso navlako, da bomo sposobni sprejeti Božjo besedo in po njej Boga samega. Bog nam govori po Svetem pismu, po Božjih in cerkvenih zapovedih, po vesti, po predstojnikih, po notranjih navdihih Svetega Duha, po okoliščinah …

Sv. Benedikt nas spodbuja, naj odpremo svoje oči Božji svetlobi. Bog ni samo Beseda, ki nam je v Kristusu na najbolj jasen način spregovorila. On je tudi Luč. Za varno pot skozi življenje potrebujemo Božjo Svetlobo. Tako bomo postali luč.

Za lepo in srečno življenje v vsaki skupnosti je nujno potrebna medsebojna ljubezen. Sv. Benedikt se zaveda, da se vsaka prava ljubezen do bližnjega začne s spoštovanjem do njega. V spoštovanju do njega naj bi naravnost tekmovali, saj smo vsi otroci istega nebeškega Očeta, bratje in sestre Jezusa Kristusa, templji Svetega Duha, Marijini otroci. Kdor bo imel to pred očmi, mu ne bo pretežko spoštovati bližnjega. Ne bodo ga pri tem motile njegove telesne in značajske slabosti, saj smo z njimi vsi obremenjeni. Bližnje moramo sprejemati take, kot so. V luči vere bomo prenesli nam še tako nesimpatičnega človeka. Srečni bomo takrat, kadar bomo skrbeli za srečo drugih. Važno je, da prispevamo svoj delež in da ljubimo prvi, čeprav nam bližnji ne bo (takoj) vračal naše ljubezni. V vsakem človeku je nekaj dobrega, za vsakega je šel Jezus na križ. Če kdaj pride do spora, je prav, da upoštevamo naročilo sv. Benedikta: »S sprtim se spravi pred sončnim zahodom!«

35 LET BERNARDOVE DRUŽINE

Že 35 let izhaja glasilo V Materini šoli. Že 35 let smo v Marijini šoli. Poglabljamo se v besedila iz tistega časa. V 3. številki, za božič 1985, je bila na prvi strani napisana lepa misel sv. Bernarda o božičnem prazniku in učlovečenju Božjega Sina:

»Ni večjega dokaza za Božjo usmiljeno ljubezen, kakor je njegovo učlovečenje, ko si je privzel našo lastno revščino. Iz tega naj človek spozna, kako Bog skrbi zanj. Naj ve, kaj Bog misli o njem in kaj čuti do njega. Nebeški Oče je poslal na zemljo Zaklad, poln Božjega usmiljenja. Zaklad je bil majhen, a poln; rojeno nam je Dete, a v njem prebiva telesno vsa polnost božanstva.«

Potem se besedilo takole nadaljuje: »Bernardova družina nas je povezala v eno, zlasti smo eno v molitvi. Število članov stalno raste. Posebno veselje za nas vse je dejstvo, da se je Bernardovi družini priključilo veliko bolnikov in invalidov. Njihova molitev in žrtev je Božjemu Odrešeniku še posebej ljuba. Za vse dosedanje molitve in žrtve se vsem prav lepo zahvaljujem in se priporočam še za naprej. Menihi v Stični pa molimo za vas. Še naprej molímo in upajmo skupaj! Tako lahko pričakujemo, da bodo številni obiskovalci duhovnih vaj in drugih duhovnih prireditev v Stični odhajali na svoje domove še bolj duhovno prenovljeni kakor doslej. Vsi bomo rasli v svetosti, to je v ljubezni do Boga in do vsakega človeka.

Da bo glasilo V Materini šoli postalo še bolj glasilo nas vseh, pišite tudi sami vanj, kakor nekateri že delajo! Napišite svoje vtise, želje, predloge. Pridobite še nove člane. Moč naše molitve je odvisna od števila in gorečnosti molivcev.«