DOMAČA ZDRAVILA Klopni meningitis in borelija

Klopi se zadržujejo v travi, v grmovju in v podrasti vlažnih mešanih gozdov. Aktivni so od pomladi do jeseni, ko je temperatura nad 8°C. S pikom prenašajo na človeka bolezni, najpogostejši sta klopni meningoencefalitis in borelija.

Klopni meningitis oz. meningoencefalitis je virusno vnetje možganskih ovojnic, ki se pojavi 2 do 3 tedne po ugrizu okuženega klopa.

Bolezenski znaki meningitisa nastopijo v dveh fazah:

1. faza, v obdobju od 1 do 8 dni nastopijo glavoboli, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu in mišicah, driska ali bruhanje. Potem nastopi od 1 do 20 dni dolg prosti interval, v katerem bolnik ne občuti nikakršnih bolezenskih simptomov.

2. faza je prepoznavna po konstantno visoki temperaturi, glavobolu, lahko tudi nezavesti, kar so znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Bolezen lahko zapusti trajne posledice v obliki glavobolov, motenj koncentracije in preobčutljivosti na sončenje.

Diagnoza bolezni ni enostavna. Najpogostejše metode so epidemiološke, klinične in laboratorijske. Pomemben je podatek, kje je bil bolnik okužen. Če je to področje že znano kot žarišče bolezni, je diagnosticiranje lažje.

Borelioza je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami, ki jih prenašajo klopi. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči.

Prva faza je rdečica na mestu pika. Rdečina se pojavi 2 do 32 dni po ugrizu. Lahko se pojavi tudi na drugem mestu, ne le na kraju pika. Velika je za dlan in začne sčasoma v sredini bledeti.

Po nekaj mesecih do enega leta se začno zgodnje bolezenske spremembe; vnetje sklepov, obolenje mišic, vnetje živčevja. Pozni znaki obolenja po več kot enem letu od okužbe so kronično vnetje sklepov in živčevja.

V vseh stadijih bolezni je smiselno zdravljenje z antibiotiki, ki je najuspešnejše zgodaj v poteku bolezni, saj se lahko z veliko verjetnostjo prepreči razsoj borelij in pojav poznejših znakov bolezni.

V naravi ni zelišč, ki bi bila enako učinkovita kot antibiotiki. Ker pa je odpornost organizma oziroma dober imunski sistem pomemben, si lahko pomagamo z zelišči in blažimo simptome, tako preventivno kot v času bolezni.

Čajna mešanica pri boreliozi:

Ognjič, kopriva, regrat, rman, bazilika, breza, trpotec, bezeg, sivka, šipek.

Čajna mešanica pri meningitisu:

Materina dušica, listi borovnice, žajbelj, korenina angelike, plahtica, sporiš, njivska preslica.

Za več informacij nas lahko pokličete v Stično v zeliščno lekarno Sitik, kjer vam bomo z veseljem pomagali z nasveti in pripravki p. Simona Ašiča.

Tel. št. 01 7877 065

e-pošta: info@sitik.si

farm. Klemen Križaj

Božji služabnik prof. dr. Anton Strle in duhovne vaje (1)

V življenju božjega služabnika Antona Strleta so imele nanj velik vpliv duhovne vaje. Kot bogoslovec si je v dnevnik zvesto zapisoval misli voditelja duhovnih vaj, prav tako sklepe, ki jih je utrjeval v mesečnih obnovah in vsakodnevnem spraševanju vesti. Strletov dnevnik za obdobje 1937 – 1945 je bil že objavljen in je vsakemu dostopen.

Ohranili pa so se še drugi dnevniki, v katerih se večkrat prepleta zapis dogodkov in sklepov mesečnih duhovnih obnov, prav tako pa tudi zvezki, kjer so samo zapisi duhovnih vaj ter sklepov, ki jih je med duhovnimi vajami napravil.

Tu se bomo zaustavili pri duhovnih vajah, ki jih je opravil po svojem prihodu iz petletnega zapora 1952 na god sv. Ane 26. julija. Skupnih duhovnih vaj se leta 1952 ni udeležil, nato pa skoraj vsako leto. Manjkajo zapiski duhovnih vaj za leto 1957 (to leto je bil v juliju in avgustu v zaporu) in 1958 (to leto pa je bil med počitnicami na tečaju francoščine v Parizu). Leta 1969 izjemoma ni opravil duhovnih vaj. Sam takole pojasnjuje: »1969 nisem opravil duhovnih vaj. Med počitnicami jih v Ljubljani ni bilo. Iz Ljubljane pa skoraj nisem mogel iti, ker bi komaj bilo mogoče najti duhovnika, ki bi me nadomestil za maševanje pri uršulinkah. Pozneje sem mislil duhovne vaje opraviti v kakem samostanu, a so me prehitele druge naloge: Predavanja za oba dela dogmatike, kar je zahtevalo spričo slabega zdravja preveč časa in skrbnosti, da bi bilo mogoče opraviti kaj prida duhovne vaje.« Leta 1964 je opravil osebne duhovne vaje v kartuziji Pleterje, ostala leta pa se je skoraj gotovo udeležil vedno skupnih duhovnih vaj. Popolne gotovosti za zdaj glede tega še ni, ker manjkajo zapisi duhovnih vaj za leta 1974, 1976, 1978, 1983, 1986, 1987, 1988, 2002 in 2003.

Zapisi duhovnih vaj so ohranjeni v zvezkih formata A5 ali A6. V enem od takih zvezkov si je napravil celo stvarno kazalo na platnice, kar pomeni, da je to večkrat vzel v roke in uporabil kot snov za premišljevanje.

Duhovne vaje so bile v ljubljanskem semenišču, običajno v mesecu avgustu, včasih že v juliju, in so trajale tri dni. Po sedaj znanih podatkih pa so bile dvakrat (leta 1959 in 1960) duhovne vaje na Sveti Gori pri Gorici. Začele so se praviloma v ponedeljek zvečer, končale četrtek s kosilom.

Običajno so duhovne vaje vodili redovniki (najpogosteje jezuiti, poleg njih pa vsaj kdaj še salezijanci, kapucini, minoriti), zadnja leta tudi kakšen škofijski duhovnik ali škof. Vsak dan je bilo nekaj premišljevanj, vsaj enkrat v času duhovnih vaj tudi razgovor s škofom ordinarijem. Sestavni del je bila tudi dobro opravljena spoved. Prva leta se čuti precej močna naslonitev na Ignacijeve duhovne vaje, razumljivo da s pridihom duhovne usmerjenosti vsakokratnega voditelja. Kasneje pa je vsebina bolj svobodna. Redno so prišle na vrsto teme, ki so povezane s splošnim duhovnim življenjem (o Bogu kot stvarniku in odrešeniku, o namenu človekovega življenja, o poslednjih rečeh, o grehu), pa seveda o duhovništvu in nalogah, ki jih ima duhovnik, o potrebnosti askeze, o celibatu, maševanju, molitvi, pobožnosti do Srca Jezusovega in do Marije.

V Strletovih zapisih so zanimivi zlasti sklepi, ki jih je zapisal ob priliki duhovnih vaj in pripravi na spoved. Zdi se, da je v nekaterih primerih zapisal tisto, česar se je ob priliki duhovnih vaj spovedal. Iz teh sklepov se vidi, kako neprizanesljiv je bil v boju s svojimi napačnimi naravnanostmi. Imel je izostren čut za to, kaj je prav in kaj narobe, zelo razvit čut za greh, a hkrati popolno zaupanje v Boga in v priprošnjo božje Matere Marije. Zanimivo je, da se je vedno znova obtoževal glede nepravilne uporabe časa, to je ravno na področju, kjer je gotovo dosegel junaško stopnjo. Prav tako se je krepko boril, da bi obvladoval svoja čustva in da ne bi brez potrebe sodil drugih ljudi.

p. Andrej Pirš

Razmišljanja ob zmedi (5)

13. Ne skrbimo

Ne skrbimo, če smo spotakníli se in padli,

da se le poberemo in stopamo naprej.

Ne skrbimo, če smo se ustrašili ovir,

da smo le kljub strahu vztrajali na poti.

Ne skrbimo, če smo ob iskanju bližnjice zašli,

da smo le krenili znova v pravo smer.

14. Imeti cilj

Razlika med popotnikom in potepuhom je,

da prvi ve, kam hoče,

med tem ko drugemu je poglavitno to,

da cilja noče.

15. Cena pravic

Pravice prirojene vsakemu človeku so vrednota,

njih cena pa vgrajena je v osebo kot dolžnost.

Brezbrižno zanemarjanje dolžnosti

privede do izgubljanja pravic,

kar družbo potopi v valove mlačnega razkroja.

ODMEVI

Danes je v Domu starejših v Grosupljem duhovnik blagoslovil mali kipec fatimske Marije, ki bi ga želeli imeti na oltarju v čast fatimski Mariji ob 100-letnici fatimskih dogodkov do konca meseca oktobra, sicer pa predvsem vsako prvo soboto v mesecu.

Vso sveto mašo smo posvetili fatimski Kraljici, peli fatimsko pesem in poslušali pridigo o fatimskih dogodkih. Čutili smo, da je Gospodovo oko uprto v nas in nam izkazuje svojo dobroto.

Na pobudo angela miru in današnje pobude papeža Frančiška smo se pred Najsvetejšim odločili, da se darujemo Bogu v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.

Mojca

DOMAČA ZDRAVILA Zdravilna zelišča in njihova uporaba

Nabiramo cvetove, liste, korenine, plodove, skorje; vedno samo v čistem okolju, najbolje v gozdu ali neposredni bližini, kjer ni velikih prometnih poti in ni bila prisotna uporaba umetnih gnojil ter sredstev za zatiranje plevelov.

Najboljši čas je v začetku cvetenja. Izjema so plodovi in korenine. Plodove pobiramo, ko dozorijo; korenine pa v času mirovanja, najbolje pozimi. Lubje je najlažje ločiti od lesa takrat, ko se začno pretakati skozi rastlino sokovi.

Zdravilne rastline nabiramo praviloma dopoldne, ko se posuši rosa, in v popoldanskih urah brez močne sončne pripeke. Vsi rastlinski deli morajo biti posušeni od ostankov dežja, sicer se med sušenjem hitro pokvarijo.

Sušenje: Rastline nabiramo za čaj, ko jih bomo potrebovali. Da ohranijo svojo moč, jih sušimo. Najboljši način je sušenje na prepihu, v senci, na temperaturi, ki ne presega 40° C. Ker to ni vedno možno, so dovoljene še dodatne možnosti: čista podstrešja, kmečka peč, prekrita z deskami, bio-sušilniki. Dovolj suha rastlina, pripravljena za kasnejši čas, se mora drobiti med prsti.

Hranjenje – skladiščenje: Za krajše obdobje so primerne dvoslojne papirnate vreče, sicer pa v dobro zaprtih posodah – steklenih ali lončenih. Na embalaži naj bo vedno napisano ime rastline in datum nabiranja.

Zdravilne rastline smo nabrali, posušili in shranili zato, da nam bodo v pomoč v času bolezni. Za lajšanje težav je več načinov. Najbolj običajni so:

Čaji

Pripravljamo jih iz ene rastline ali mešanice. V obliki poparkov, zavretkov ali namokov v hladni vodi čez noč. Najbolj v rabi so poparki.

Zdravilni čaji morajo biti blagi. Večja količina rastline ne pomeni tudi boljšega delovanja.

Najpogostejše navodilo za pripravo čaja je: 2 čajni žlički posamezne rastline ali čajne mešanice poparimo s 3dcl kropa, pustimo stati 10 minut.

Tinkture

So alkoholno-vodni izvleček iz zdravilnih rastlin. Uporabljamo 40%, 50% in 70% alkohol. Tinkturo pripravimo tako, da v 1 liter alkohola namočimo dve pesti zelišča. Namakamo od 14 do 21 dni pri sobni temperaturi. Med namakanjem pripravek večkrat premešamo. Precedimo, damo v steklenico in jemljemo po kapljicah, vedno razredčeno z vodo ali čajem.

Mazila

So uveljavljena oblika pripravkov rastlin. Najbolj znana so: ognjičevo, gabezovo, rmanovo, iz divjega kostanja. Pripravimo jih tako, da pest zelišča segrejemo na 200g neslane masti. Cvremo samo toliko časa, da porumeni. Nato pustimo čez noč stati. Zjutraj pogrejemo, da postane tekoče, precedimo in mazilo shranimo v lončke.

Koža in kožna obolenja

S površino do 2 m² je največji organ oziroma čutilo človeškega telesa. Opravlja več pomembnih nalog: varuje telo pred vplivi okolja, s kožo občutimo mraz in toploto, koža varuje pred izgubo tekočine, oddaja nezaželene ostanke presnove, regulira telesno temperaturo, je zaščita pred mehanskimi poškodbami ter obramba pred povzročitelji bolezni.

Zaradi velike površine je koža pogosto izpostavljena številnim obolenjem. Najbolj pogosto se pojavljajo na koži:

Luskavica

Nagnjenost k bolezni je dedna, ni pa nalezljiva. Pojavlja se na komolcih, kolenih in glavi kot luskine, kot posledica prehitre tvorbe celic povrhnjice.

Pomaga mazanje s šentjanževim oljem in mazilom lakote. Priporočljivo je pitje čistilnih čajev iz koprive, močvirskega oslada, ognjiča, jetičnika in rmana. Bolezen se izboljša s kopanjem v morski vodi.

Glivice

Se začnejo razmnoževati, kadar je porušen kislinski zaščitni plašč, zlasti v prisotnosti vlage in toplote. Najpogosteje se naselijo med prsti nog ter na nohtih.

Pomaga izmivanje z okisano vodo (jabolčni kis: voda – v razmerju 1 : 1) in mazanje z ognjičevo tinkturo.

Ekcem

Je vneta sprememba kože s pordečitvijo in srbenjem. Pogosto je posledica alergije na kovine, emulgatorje, barvila in konzervanse.

Pomaga izmivanje s čajem iz hrastove skorje ali kamilic, mazanje z mazilom ognjiča in lakote.

Opekline

Hujše opekline zdravijo v bolnišnici. Opekline prve stopnje lahko oskrbimo sami. Takoj po stiku z vročim predmetom opečeno mesto hladimo pod mrzlo vodo. Nato namažemo s šentjanževim oljem ali mazilom arnike.

Rane

Večje poškodbe kože z globokimi ranami sodijo v oskrbo zdravnika. Tudi do manjših ran moramo biti pozorni, ker se lahko okužijo z bakterijami in zagnojijo. Rano najprej očistimo. Pomaga izpiranje s kamiličnim ali žajbljevim čajem, mazanje s šentjanževim oljem ali gabezovim mazilom.

Akne

Pogosteje se pojavljajo v mladosti, zlasti v puberteti kot posledica izločanja testosterona, ki izpodbuja nastajanje loja. Za akne je značilno povečano nastajanje na obrazu, prsih in zgornjem delu hrbta.

Pomagajo obkladki iz timijana, ognjiča, kamilice in hrastove skorje. Pomembno je notranje čiščenje s čajem regrata, repinca ter koprive.

K obolenjem kože štejemo še: herpes, pasovec, bradavice, otiščance, pike insektov, ture ali furunkle.

Za več informacij nas lahko pokličete v Stično v zeliščno lekarno Sitik, kjer vam bomo z veseljem pomagali z nasveti in pripravki p. Simona Ašiča.

Sitik d.o.o.

Tel. št. 01 7877 065

e-pošta: info@sitik.si

farm. Klemen Križaj