Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 27. september 2017

Božji služabnik prof. dr. Anton Strle in duhovne vaje (1)


V življenju božjega služabnika Antona Strleta so imele nanj velik vpliv duhovne vaje. Kot bogoslovec si je v dnevnik zvesto zapisoval misli voditelja duhovnih vaj, prav tako sklepe, ki jih je utrjeval v mesečnih obnovah in vsakodnevnem spraševanju vesti. Strletov dnevnik za obdobje 1937 – 1945 je bil že objavljen in je vsakemu dostopen.
Ohranili pa so se še drugi dnevniki, v katerih se večkrat prepleta zapis dogodkov in sklepov mesečnih duhovnih obnov, prav tako pa tudi zvezki, kjer so samo zapisi duhovnih vaj ter sklepov, ki jih je med duhovnimi vajami napravil.

Tu se bomo zaustavili pri duhovnih vajah, ki jih je opravil po svojem prihodu iz petletnega zapora 1952 na god sv. Ane 26. julija. Skupnih duhovnih vaj se leta 1952 ni udeležil, nato pa skoraj vsako leto. Manjkajo zapiski duhovnih vaj za leto 1957 (to leto je bil v juliju in avgustu v zaporu) in 1958 (to leto pa je bil med počitnicami na tečaju francoščine v Parizu). Leta 1969 izjemoma ni opravil duhovnih vaj. Sam takole pojasnjuje: »1969 nisem opravil duhovnih vaj. Med počitnicami jih v Ljubljani ni bilo. Iz Ljubljane pa skoraj nisem mogel iti, ker bi komaj bilo mogoče najti duhovnika, ki bi me nadomestil za maševanje pri uršulinkah. Pozneje sem mislil duhovne vaje opraviti v kakem samostanu, a so me prehitele druge naloge: Predavanja za oba dela dogmatike, kar je zahtevalo spričo slabega zdravja preveč časa in skrbnosti, da bi bilo mogoče opraviti kaj prida duhovne vaje.« Leta 1964 je opravil osebne duhovne vaje v kartuziji Pleterje, ostala leta pa se je skoraj gotovo udeležil vedno skupnih duhovnih vaj. Popolne gotovosti za zdaj glede tega še ni, ker manjkajo zapisi duhovnih vaj za leta 1974, 1976, 1978, 1983, 1986, 1987, 1988, 2002 in 2003.
Zapisi duhovnih vaj so ohranjeni v zvezkih formata A5 ali A6. V enem od takih zvezkov si je napravil celo stvarno kazalo na platnice, kar pomeni, da je to večkrat vzel v roke in uporabil kot snov za premišljevanje.
Duhovne vaje so bile v ljubljanskem semenišču, običajno v mesecu avgustu, včasih že v juliju, in so trajale tri dni. Po sedaj znanih podatkih pa so bile dvakrat (leta 1959 in 1960) duhovne vaje na Sveti Gori pri Gorici. Začele so se praviloma v ponedeljek zvečer, končale četrtek s kosilom.
Običajno so duhovne vaje vodili redovniki (najpogosteje jezuiti, poleg njih pa vsaj kdaj še salezijanci, kapucini, minoriti), zadnja leta tudi kakšen škofijski duhovnik ali škof. Vsak dan je bilo nekaj premišljevanj, vsaj enkrat v času duhovnih vaj tudi razgovor s škofom ordinarijem. Sestavni del je bila tudi dobro opravljena spoved. Prva leta se čuti precej močna naslonitev na Ignacijeve duhovne vaje, razumljivo da s pridihom duhovne usmerjenosti vsakokratnega voditelja. Kasneje pa je vsebina bolj svobodna. Redno so prišle na vrsto teme, ki so povezane s splošnim duhovnim življenjem (o Bogu kot stvarniku in odrešeniku, o namenu človekovega življenja, o poslednjih rečeh, o grehu), pa seveda o duhovništvu in nalogah, ki jih ima duhovnik, o potrebnosti askeze, o celibatu, maševanju, molitvi, pobožnosti do Srca Jezusovega in do Marije.
V Strletovih zapisih so zanimivi zlasti sklepi, ki jih je zapisal ob priliki duhovnih vaj in pripravi na spoved. Zdi se, da je v nekaterih primerih zapisal tisto, česar se je ob priliki duhovnih vaj spovedal. Iz teh sklepov se vidi, kako neprizanesljiv je bil v boju s svojimi napačnimi naravnanostmi. Imel je izostren čut za to, kaj je prav in kaj narobe, zelo razvit čut za greh, a hkrati popolno zaupanje v Boga in v priprošnjo božje Matere Marije. Zanimivo je, da se je vedno znova obtoževal glede nepravilne uporabe časa, to je ravno na področju, kjer je gotovo dosegel junaško stopnjo. Prav tako se je krepko boril, da bi obvladoval svoja čustva in da ne bi brez potrebe sodil drugih ljudi.
p. Andrej Pirš

Ni komentarjev:

Objavite komentar