Šopek Materi Mariji

25. marca 1945 se je Devica Marija v Amsterdamu na Holandskem prikazala Idi Peerdeman (+1996). To je bilo prvo od 56 prikazovanj, ki so si sledila od 1945 do 1959. Krajevni škof je 31. maja 2002 potrdil nadnaravni značaj prikazovanj Gospe vseh narodov. Devica Marija se je tam prikazala z novim imenom. V teh časih želi, da jo vsi ljudje spoznajo in ljubijo kot »Gospo vseh narodov« ali »Mater vseh narodov«. Znova je govorila o osupljivem stanju Cerkve in sveta. Prek njenih sporočil smo priča postopnemu razodevanju načrta, s katerim Bog namerava rešiti svet in ga po svoji Materi pripraviti na novo izlitje Svetega Duha. V ta namen Marija podarja narodom tole molitev:

»Gospod Jezus Kristus, Sin nebeškega Očeta, pošlji svojega Duha na zemljo. Stôri, da bo Sveti Duh prebival v srcih vseh narodov. Tako bodo obvarovani pokvarjenosti, nesreč in vojne. Naj bo Gospa vseh narodov, blažena Devica Marija, naša zagovornica. Amen«.

Sestra Katarina Marija je bila poganka, budistka in »antiklerikalka« … Takole pripoveduje: »Zahvaljujoč moji najstarejši sestri je moja mati hotela prestopiti v katoliško vero in me je prosila, da bi ji sledila. Moj odgovor je bil odločen: 'Ne in nikdar.' Dve leti duhovnega boja sta bili potrebni, da sem se končno odločila za krst. Toda nisem popolnoma verovala v Boga. Bog zame ni obstajal. Za krst sem zaprosila izključno zaradi ljubezni do moje mame in zato, da bi ji ugajala in nič več. Moja nevera je trajala do trenutka, ko je duhovnik oblil moje čelo s krstno vodo. V tistem trenutku, ko je voda curljala po obrazu, je moje kamnito srce drhtelo v neskončni ljubezni in moj pogled, uprt v križ, je govoril: 'Gospod, ljubim te.' Ob koncu maše mi je moja mati podarila rožni venec kot spomin na krst. Svojo mamo sem že videla vse dni moliti s to vrsto 'ogrlice'. Z njo je molila tudi ponoči. Njena podoba v molitvi, podobna obrazu lepe Gospe, je bila moja najljubša 'slika'. Vedela sem, da je molila zame, svojo 'izgubljeno' hčerko. Od mojega krsta naprej je molitev rožnega venca po zaslugi moje matere postala moja najljubša molitev.«

ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC

Ob fatimski stoletnici prvosobotna pobožnost tudi v Vremski dolini

S prvimi koraki smo stopili v letošnji postni čas, ko so v Vremski dolini na prvo soboto v mesecu marcu začeli z obhajanjem pobožnosti petih prvih sobot. Eno uro pred sveto mašo se nas je nekaj pripeljalo iz ljubljanske kotline v razgibano brkinsko pokrajino na Primorskem do cerkve Marije Vnebovzete, ki se je na koncu prostranega travnika mogočno dvigala k sivini oblakov. Cerkev je zelo velika in zanimivo je, da je postavljena daleč stran od kakšnega naselja. Delovala je tiho in samotno. Na drugi strani ji dela družbo le žuboreča reka Reka.

V pričakovanju, da podpremo to pobožnost, so nas že ob poti presenetili prvi zvončki, ki so pokukali iz zemlje in nas veselo pozdravljali. Ob cerkvi pa je tudi poslopje, ki je zdaj dom sedmih fantov, ki iščejo pravo pot iz sveta drog in zasvojenosti pod okriljem skupnosti Cenacolo. Ujeli smo jih ravno pri pospravljanju in urejanju okolice. Prijazno so nas sprejeli in z zanimanjem smo prisluhnili tudi njihovim zgodbam iz »novega« življenja.

Med pogovorom so odprli vrata cerkve in takoj so nas prevzeli kamniti oltarji in freske iz 15. stoletja. V cerkvi je tudi nekaj kipov Matere Božje, pa vendar smo kip Fatimske Marije postavili na glavni oltar. Ob njej še ni bilo svežega cvetja, zato smo stopili do prvih zvončkov, nabrali največje, in prijazni fantje so poskrbeli za ročno izdelano vazico in vejico zelenega bršljana, ki je obogatil prvi pomladni šopek, da smo ga lahko postavili ob Mariji. Tako nas je prvi dih življenja v cerkvi že objel.

Prihajati so začeli tudi farani in zbralo se nas je veliko. Kmalu smo se povezali v molitvi žalostnega dela rožnega venca in v prepevanju fatimske pesmi. V spovednici je bil na voljo duhovnik za zakrament svete spovedi in ob šestih smo začeli s slovesnim obhajanjem svete maše. V pridigi smo slišali o pomenu fatimskih prikazovanj, o spodbudah za spreobrnjenje, o zadoščevanju za grehe ubogih grešnikov in o prepotrebni molitvi rožnega venca.

Po sveti maši smo 15 minut namenili tudi premišljevanju skrivnostim rožnega venca, ki jih je tudi priporočila Mati Marija sestri Luciji 10. decembra 1925 v samostanu v Pontevedri za obhajanje pobožnosti petih prvih sobot.

Kljub temu, da je bil dan oblačen, tudi deževen, je iz notranjosti cerkve izžarevala toplina ljudi, ki so z zaupanjem pristopali k oltarju. Tako smo ob koncu slovesnega obhajanja z radostjo izmenjali nekaj besed in farani so nas povabili, da bi se jim v čim večjem številu pridruževali vseh pet prvih sobot, da bi jih podpirali z molitvijo pri čim boljši pripravi na posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu.

Nataša Šegula

Pogum za daritev Bogu

Br. Elred Jeneš, na praznik Gospodovega oznanjenja, 25. marca 2017, si v cistercijanskem samostanu v Stični izpovedal redovniške zaobljube za tri leta. Kako gledaš na te zaobljube?

Na zelo različne načine. So velika milost in naslednji korak na poti k Bogu. Hkrati pa so izziv, ki se na trenutke zdi skoraj nemogoč.

Misliš, da je težko biti cistercijan? Kaj je bilo v času enoletnega noviciata zate najtežje?

Ne bi rekel. Saj je že Jezus dejal: “Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko” (Mt 11,30). Seveda bi bilo tako življenje težko, če bi se ga človek loteval sam. Toda z Božjo pomočjo ni nič težko. Je pa življenje po zaobljubah in Benediktovem pravilu na trenutke zahtevno, naporno, ...

Najtežje? Bi rekel da prvi meseci. Sam sem dokaj vase zaprt tip človeka. Zato imam kar nekaj težav z navezovanjem stikov z ljudmi, ki jih ne poznam. In ko prideš v samostan, kjer nikogar ne poznaš, zna to biti težava.

Zdaj boš obiskoval Teološko fakulteto v Ljubljani, ker želiš postati duhovnik. Kako si predstavljaš teološki študij?

Glede na stanje, ki smo mu priča v zadnjih letih, bi rekel, da je morda nekoliko preveč študijsko in premalo formativno, kar pa za redovnike in menihe ni tolikšna težava, kot je pri škofijskih duhovnikih, saj je vendarle vsa začetna pot pri vstopu v katerikoli red namenjena formaciji. Seveda je namen študija podati znanje, a nekako dobivam vtis, da se morda preveč osredotoča le na to. Je pa to le moje mnenje, ki ni osnovano na dejanskih izkušnjah, temveč le na informacijah iz druge roke.

Kaj svetuješ fantu, ki razmišlja, da bi morda postal cistercijan?

Naj se za kak teden ali dlje oglasi v samostanu, nemara v Stični, morda kje drugje. Tako bo lahko sam spoznal življenje cistercijanov in se odločil.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2017

MAJ

5. – 7. Vlado Bizjak, starši bogoslovcev

12. ob 20.00 fatimska pobožnost v cerkvi

13. – 14. Skupnost Emanuel, vsi

14. romanje Bernardove družine na Koroško

19. – 21. Mag. J. Kukman, zdravo življenje

26. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

JUNIJ

9. – 11. Skupnost Emanuel

11. ob 14.30 Bernardova družina

13. ob 20.00 fatimska pobožnost v cerkvi

16. – 18. P. Andrej Benda, zakonci z otroki

30. ob 20.00 češčenje Najsvetejših Src

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.

Prijave sprejemajo voditelji skupin.

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj (mag. Jože Kukman), Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Romar, tel.: 040/576 914

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

Srečanja Bernardove družine v letu 2017

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 9. aprila, 14. maja (romanje na Koroško), 11. junija, 10. septembra, 8. oktobra, 12. novembra in 10. decembra.

Shod častilcev JMS v letu 2017

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 28. aprila, 26. maja, 30. junija, 28. julija, 25. avgusta, 29. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Fatimska Marija Romarica na poštnih žigih v Muzeju krščanstva na Slovenskem

V času 100. obletnice prikazovanj Device Marije v Fatimi na Portugalskem bo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični na ogled filatelistična zbirka o lanskoletnem romanju fatimske Marije po slovenskih župnijah. V sodelovanju s Slovensko filatelistično akademijo jo je pripravil Tadej Weilguny. Otvoritev razstave bo v petek, 12. maja ob 18. uri v Stični, v Muzeju krščanstva na Slovenskem. Na dan 100. obletnice prvega prikazovanja Marije v Fatimi, 13. maja 2017, bo na pošti 1295 Ivančna Gorica v uporabi priložnostni poštni žig, za katerega je ilustracijo prispevala akad. slikarka Maja Šubic (žig bo na pošti na voljo za odtis še 15 dni zatem). Razstava bo na ogled predvidoma do konca septembra 2017.

Romanje Bernardove družine in drugih h Gospe Sveti

V nedeljo, 14. maja 2017, bomo poromali h Gospe Sveti na Koroško, od koder izvirajo korenine slovenskega krščanstva. Iz Stične se bomo odpeljali ob 7. uri, z Rakovnika pred cerkvijo okrog 7,30. Najprej se bomo ustavili v Domu Sodalitas v Tinjah, ki so ga ustanovili slovenski koroški duhovniki. Tam je veliko duhovnih vaj, dvojezičnih prireditev pa tudi iz Slovenije radi poromajo tja in se udeležujejo duhovnih vaj. Po sveti maši se bomo ustavili pri Gospe Sveti, nato obiskali Krnski grad, kjer je bil knežji kamen in se je vršilo ustoličenje knezov. Ogledali si bomo tudi dolino pod Gospo Sveto, kjer je še danes vojvodski prestol. Domov se bomo vrnili proti večeru. Malica bo iz popotne torbe. Cena romanja je 20 EUR. Prijavite se čimprej na elektronski naslov: branko.petauer@rkc.si ali na mobitel: 031-68-78-02.

Praznovanje fatimske stoletnice po škofijah

12. 05. 2017, Nadškofija Maribor, Ptujska Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija

13. 05. 2017, Škofija Murska sobota, Črenšovci; 15.00 molitvena ura, 16.00 sv. maša

24. 06.2017, Vseslovensko srečanje JMS, Zaplaz: 9.00 molitvena ura, 10.00 sv. maša, premor, pričevanja in litanije Matere Božje

15. 07. 2017, Škofija Celje, Petrovče: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša

14. 08. 2017, Škofija Koper, Sveta Gora: 19.00 molitvena ura, 20.00 sv. maša, po njej procesija

14. 08. 2017, Škofija Novo mesto: ob 20.00 procesija s Čateža na Zaplaz, nato sv. maša

9. 09. 2017, Nadškofija Ljubljana, Brezje: 9.00 molitvena ura, 10.30 sv. maša

14. 10. 2017, Slovensko-hrvaško srečanje, Stična: 10.00 molitvena ura, 11.00 sv. maša