3. Posvetitev slovenskega naroda Mariji – dejanje izredne pomembnosti

Slovenski škofje so 21. januarja 1992 sklenili, da po mednarodnem priznanju Republike Slovenije posvetijo slovenski narod Mariji. Skupno dejanje posvetitve naj bi bilo za vse Slovence na slovesni praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta.

Božji služabnik Anton Strle je to posvetitev označil kot »dejanje izredne pomembnosti«. V svojem kratkem, a zgoščenem članku, objavljenem v Družini, je zapisal: »Zgodovina slovenskega naroda«, tako utemeljujejo škofje to svojo odločitev, »z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi je hkrati zgodovina slovenske vernosti. V njej je imela posebno vlogo Božja in naša Mati Marija. Versko življenje je cvetelo takrat, ko je bila razširjena živa in zdrava pobožnost do Božje Matere. Kadar te ni bilo, je med našimi predniki plahnela in ginila tudi vernost. V najhujših stiskah nam je ohranila vero in ljubezen, da smo mogli obstati do današnjih dni. Prek vseh oblik življenja od naseljevanja do danes nam je kazala pot k svojemu Sinu. … Zato je primerno, da se v tem pomembnem trenutku svoje zgodovine izročimo Marijini materinski ljubezni, da se ji posvetimo.«

            »Posvetitev in izročitev našega naroda Mariji je izraz našega priznanja za vse, kar je storila in še dela za naš narod. Posvetiti se Mariji pomeni priznati njeno poslanstvo v zgodovini našega naroda. Kdor pozorno presoja vsa dogajanja naše pretekle zgodovine in kdor danes v luči vere gleda in spremlja življenje naših ljudi, bo ugotovil, da čuva nad našim narodom njena materinska ljubezen. S posvetitvijo se izročamo v varstvo nebeški Materi.«

»Vsa Evropa se danes odloča za svojo novo prihodnost in stoji pred izzivom za novo in ponovno odločitev za Boga ter za ponovno srečanje z osebo Jezusa Kristusa in njegovim naukom. Želimo se vrniti v Evropo sv. Benedikta, ki je, po besedah Pavla VI., prinesel Evropi križ (krščanstvo), knjigo (kulturo) in plug (gospodarski napredek). Želimo se vrniti v Evropo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta našemu narodu prinesla krst in abecedo, vero in književnost. S tem sta mu zagotovila prihodnost in napredek. Naš narod je bil krščen. Tega dejstva ne moremo več odmisliti. Krst nas je uvrstil med kulturne narode Evrope. Naša izročitev Materi Božji pomeni po Mariji izročitev Bogu in Jezusu Kristusu. Ponovno izbiramo in sprejemamo krst Jezusa Kristusa, našega Odrešenika. Posvetitev je torej naš veliki povratek in vrnitev domov k Materi. S posvetitvijo se naš narod po žalostnih in bridkih preizkušnjah odpadov, odklonov, izgubljenosti in ateizma ponovno in znova vrača k Bogu in h Kristusu.«

Za sklep še pesem »Zmagala si, Devica slavna«, ki jo je uglasbil Matija Tomc:

Zmagala si, Devica slavna,

zmagala kačo pekla.

Vekomaj boš Kraljica naša,

mila brezjanska Gospa.

Tvojemu Srcu posvetimo

zemljo slovensko, naš rod.

Svoja ti srca izročimo,

tvoj mora biti naš rod.

Svetla Kraljica, z nami bodi!

Vate zaupa naš rod.

Naj za Boga srčno živimo,

On je naš Stvarnik, Gospod.

Svoje kraljestvo v nas obnovi,

vere kresove prižgi!

Da nas trpljenje ne premaga:

upanje daj in moči!

Anton Štrukelj

2. Zgledi posvetitve Mariji

Poleg Božjega služabnika Antona Vovka so pred našimi očmi še drugi veliki Marijini častilci: častitljivi Božji služabnik Friderik Baraga, blaženi Anton Martin Slomšek, blaženi mučenec Lojze Grozde, Božji služabnik Anton Strle in mnogi drugi.

Blaženi Anton Martin Slomšek je leta 1854, ko je bila razglašena verska resnica, da je Devica Marija brez madeža izvirnega greha spočeta, zapisal v pastirskem pismu: »Kolikor bo med nami napredovalo Mariji izkazano češčenje, toliko bolj bo rasla moč Marijine priprošnje za vsakega kristjana posebej in za vesoljno krščanstvo sploh, ki posebno v sedanjih nevarnostih potrebuje Marijinega varstva, da bi se ljudstvo ne pogreznilo v prepad nevere in krivoverstva.«

Leta 1900 pa je škof Anton Bonaventura Jeglič nekako ob začetku svoje nadpastirske službe zapisal pri duhovnih vajah: »Vse bom delal z Marijo, zaradi Marije, v njej in po njej; Srce Marijino naj stopi na mesto mojega srca in vse moje življenje naj bo tako, kakor bi izviralo iz Marijinega Srca, kakor bi Marija delovala; v vsem hočem biti odvisen od moje Matere Marije.« Iz tega duha posvetitve Mariji je knezoškof Jeglič širil Marijine družbe in pospeševal marijansko ter evharistično pobožnost!

Anton Strle si je po zgodnji smrti staršev zavestno izbral Marijo za svojo mater. Pozneje je povedal, da ga je Marija v življenju varovala naravnost čudežno! V svoji oporoki, 12. marca 1974, je zapisal bistvene besede glede svoje osebne posvetitve Mariji: »Po Marijinih rokah se vsega darujem Jezusu Kristusu, da bom potrpežljivo nosil svoj križ vse dni življenja – to je po vseh vodilih življenja moje zadnje vodilo.«

            Blaženi Lojze Grozde, goreč Marijin častilec, je skušal tudi druge pridobiti za Marijo. Kako vneto je govoril na praznik Brezmadežne, tri tedne pred svojo smrtjo. Končno je prav iz Stične odšel po palmo mučeništva v službi fatimske Božje Matere!

Pomen češčenja Božje Matere za našo vernost (2) 1. Marijino češčenje in zatekanje pod njeno varstvo

Najpomembnejše prvine Marijinega češčenja, ki so med Slovenci zorele v teku stoletij, so: bogoslužno češčenje, rožni venec, litanije, pesmi in posvetitev. S posvetitvijo Mariji naj bi se naučili posnemati Marijo v njeni dejavni pripravljenosti za sprejemanje in izpolnjevanje Božje volje. Po tej posvetitvi nas hoče Bog sam posvetiti!

Češčenje in občudovanje od daleč bi bila nekoristna, če nas Marijino ravnanje ne bi spodbujalo k posnemanju. Katoličani s svojim "verskim čutom" povsem pravilno dojemamo in doživljamo Marijino materinsko pomoč, ji zaupamo in se ji priporočamo. Drugi vatikanski cerkveni zbor je lepo zapisal, da se Marija "v svoji materinski ljubezni zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so še v nevarnostih in stiskah, dokler ne bodo prišli v blaženo domovino. Zato blaženo Devico kličemo z naslovi priprošnjice, pomočnice, besednice (zagovornice) in srédnice. Vendar je to mišljeno tako, da dostojanstvu in učinkovitosti Kristusa, edinega srédnika, nič ne odvzame in nič ne doda" (C 62). Ker je Marija najtesneje združena s svojim Sinom pri delu odrešenja, zato se kot dobra mati z neizmerno ljubeznijo sklanja k nam, svojim posinovljenim otrokom. Vsakega od nas obdaja in spremlja z osebno ljubeznijo. Pomaga nam bolje in učinkoviteje, kakor si želimo in si moremo predstavljati.

Božja Mati Marija je pomagala slovenskemu narodu zlasti po drugi svetovni vojni. Pretresljivo je, s kakšnim zaupanjem je slovensko verno ljudstvo prihajalo na Brezje zlasti v času najhujših preizkušenj in trpljenja. Škof Anton Vovk, ki je že v svojih dijaških letih ob nedeljah zjutraj romal na Brezje, vedno peš in navadno s čevlji v rokah, je dne 15. junija 1947 vodil veliko slovesnost ob vrnitvi Marije-begunke. O tej slovesnosti je zapisal: »Prizori na Brezjah so bili ganljivi ... Vsi verniki so tiho mahali z belimi robci in na glas jokali. Le tu in tam se je med jokom izvil goreč klic 'Marija'. Tako prisrčnega pozdrava, ki je v solzah spričeval tolike bolečine in tako prisrčno zaupanje, Marija na naši zemlji še ni bila deležna. ... Pomočnice naš narod ne bo zavrgel do zadnjega diha.«

Deset let pozneje, se pravi ob zlatem jubileju Marijinega kronanja, 1. septembra 1957, je škof Anton Vovk v svoji pridigi med drugim povedal tole: »Predragi v Gospodu! Če je Bog sam v nebesih Marijo kronal, ji smemo tudi mi na zemlji pokloniti znak Kraljice, to je krono. Zraven pa smemo moliti in prepevati: Naša Kraljica si, Marija Pomagaj; mi smo pa tvoji zvesti otroci! ... Ob jubilejnem spominu na kronanje brezjanske Kraljice in Pomočnice se moramo jasno zavedati: Mi moramo biti Marijina krona, mi ji moramo biti v veselje, potem ji bo šele zlata krona na sliki ugajala, ker je zunanji znak naše notranje čistosti, svetosti in krščanskih kreposti. ... Saj hočemo imeti vsi Slovenci Marijo za Mater, za Kraljico in Pomočnico! Zato je prav, da danes v njeno krono vsi položimo trden in svetal kamen svoje vere. In Marija, Mati, Kraljica in Pomočnica naša, nam bo posredovala, da bomo varno potovali po poti življenja do tedaj, da nas bo, po njeni priprošnji, njen Sin, Jezus Kristus kronal s slavo in častjo. Amen.«

Srečanja častilcev JMS v letu 2016

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca bodo v Opatovi kapeli v Stični ob 20.00: 29. aprila, 27. maja, 24. junija, 29. julija, 26. avgusta, 30. septembra, 28. oktobra, 25. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Romanje na Vejno pri Trstu 15.maja

ker smo najeli za Vejno (15. maja) še en avtobus z 20 sedeži, je še za 10 mest prostora.
Tudi za Brezje, za sprejem Marije romarice (12. maja) je še nekaj prostora.

Lep pozdrav!
                                p. Anton

Romanje na Brezje ob sprejemu Marije Romarice 12. maja 2016

Letos bo prva fatimska pobožnost ob sprejemu Marije Romarice v četrtek, 12. maja ob 18.00 na Brezjah. Slovesnost sprejema in somaševanje bo vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore. Iz Stične bomo z avtobusom krenili ob 16.00. Ustavili se bomo tudi na Rakovniku v Ljubljani okrog 16.30. V avtobusu je še več prostih mest.
Prijavite se čimprej na tel. 01/78 77 100 ali na E pošto: anton.nadrah@rkc.si

Fatimska pobožnost v stiški baziliki

Kljub temu, da bo od 12. maja zvečer do 13. oktobra zvečer slovenske župnije in druge skupnosti obiskovala fatimska Marija Romarica, bomo pri nas ohranili tradicionalno fatimsko pobožnost. Le v maju in juniju bo drugače. V četrtek, 12. maja, se bomo ob 16.00 z avtobusom odpeljali na Brezje, kjer bomo ob 18.00 pod vodstvom gospoda nadškofa Stanislava Zoreta sodelovali pri slovesnem sprejemu fatimske Marije romarice. Zato v Stični 13. maja ne bo fatimske pobožnosti. V četrtek, 9. junija zvečer, pa bo Marija Romarica iz Fatime obiskala Stično. Zato bomo imeli slovesen sprejem v četrtek ,9. junija ob 20.00 pri kapelici na parkirišču pred samostanom, in nato bomo Marijo spremljali v cerkev, kjer bo fatimska pobožnost. Marija pa bo ostala v baziliki celo noč in naslednji dan do 11.³⁰.

Fatimska pobožnost bo torej takole: 12. maja ob 18.00 na Brezjah, v stiški baziliki pa 9. Junija ob 20.00, nato ob 19.30: 13. julija, 12. avgusta, 13. septembra in 13. oktobra.