Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

torek, 12. maj 2015

TRIDESET LET BERNARDOVE DRUŽINE Življenje in pomen sv. Bernarda (7) Bernard kot Marijin služabnik in pevec




Cistercijani so od vsega začetka zelo častili Devico Marijo. Zaslugo za to navadno pripisujejo sv. Bernardu, in to upravičeno. Vendar so že ustanovitelji cistercijanskega reda, sv. Robert, sv. Alberik in sv. Štefan Harding, Marijo zelo častili. Samostanska cerkev v benediktinskem samostanu Molesme (izg. Molém), od koder so izšli, je bila posvečena Materi Božji. Njej je bila posvečena tudi cerkev v na novo ustanovljenem samostanu Cîteaux (izg. Sitó), prvem cistercijanskem samostanu, kamor so iz Molesma prvi menihi skupaj z ustanovitelji prišli leta 1098. Marijo so imeli za ustanoviteljico Cîteauxa, ki je veljal za viteško postojanko Naše Gospe. Novi cistercijanski red so imenovali Marijin red. Cistercijanski generalni kapitelj je že na začetku reda določil, naj bodo vse cistercijanske cerkve zgrajene in posvečene spominu presvete Marije, Kraljice nebes in zemlje. To določilo velja še danes.
Ko je sv. Bernard okrog leta 1112 skupaj s tridesetimi sorodniki in prijatelji vstopil v mladi cistercijanski red, je marijansko usmerjenost reda z velikim navdušenjem sprejel in še bolj poglobil. Otroško zaupljiv odnos do Marije je gojil že na domačem gradu. Na ta prisrčen odnos so vplivale tudi že prej omenjene sanje na božično noč, ko se je znašel v betlehemski votlini ob sv. Jožefu in Mariji ter novorojenem Detetu.
Ljubezen do Marije verjetno dolguje tudi svoji svetniški materi Aleti, ki mu je umrla že v mladih letih, verjetno, ko je bil sedemnajst let star.
Kar je Bernard kot opat v samostanu Clairvaux (izg. Klervó) priporočal drugim, je najprej sam živel. Poglabljal se je v Kristusovo in Marijino življenje. S kontemplacijo je podoživljal Marijine misli in čustva. O Mariji je govoril z velikim notranjim žarom. Ko je pisal o njej, je sledil svojemu srcu. Pri tem je ostal trezno v mejah Svetega pisma, cerkvenih očetov in zlasti liturgije. Na svojih potovanjih je po cerkvah maševal pri oltarjih Matere Božje. Ko so se ljudje v svojih stiskah obračali nanj, se je on zatekal k Mariji. Umrl je 20. avgusta 1153, nekaj dni po prazniku Marije Vnebovzete, ki je posebna zavetnica cistercijanskega reda. Pokopali so ga v kapeli Matere Božje v samostanski cerkvi v Clairvauxu.
Iz središčne vloge, ki jo je imel v Bernardovi duhovnosti Kristus, še posebej trpeči Odrešenik, je razumljiv svetnikov odnos do Device Marije. Že najzgodnejši življenjepisci poudarjajo, da je bil prisrčno povezan z njo. Imajo ga za Marijinega služabnika, pevca in učenca. Bernardova posebna ljubezen do Marije je utemeljena v njegovi izredni ljubezni do Kristusa. Ni mogoče ljubiti Kristusa, ne da bi ljubili njegovo Mater, ki nam ga je prinesla. Zato je Bernard tako slavil Marijo in s takšno ljubeznijo govoril o njej, njenih odlikah, krepostih, o tesni povezanosti z Jezusom. Moč Marijine priprošnje izvira iz njene prisrčne povezanosti s Sinom. Jezus ji zato ne more ničesar odreči.
Bernard je občudoval Marijino usmiljenje. V svojem naročju je nosila neustvarjeno Ljubezen. Vedno je sodelavka pri Božjem usmiljenju. Na njej ni ničesar, kar bi moglo grešnika odbiti. Svetnik je v Mariji občudoval njene kreposti. Pomenila mu je čudovit zgled duše, združene z Bogom.
Dante ima v spevu Raj sv. Bernarda za vodnika v najvišja področja nebes. Bernard vodi Danteja vse do prestola Matere Marije in mu razlaga, kako se ves raj razširja prav od Marije. Spodbuja pesnika, naj se zazre vanjo, katere lepota povzroča radost v očeh vseh drugih svetnikov. Bernard prejema lepoto od Marije, kakor zvezda Danica prejema svetlobo od sonca. Bernard in Dante strmita v obraz, ki je najbolj podoben Kristusovemu obrazu.
Vseh Bernardovih del o Mariji, če pri tem upoštevamo tudi posamezne odlomke v različnih spisih, je približno za srednje debelo knjigo, kar ni veliko. Vendar nikoli ni bil tako mladostno svež in prepričljiv kakor takrat, kadar je govoril in pisal o Mariji. Odločilna je kvaliteta, bogastvo spisov, umetniška oblika in njihov vpliv, ki so ga imeli v krščanskem izročilu vse do današnjih dni.
Kar je svetnik povedal o Mariji, ni nič posebno novega, a povedano je na nov način, prisrčno, očarljivo, da poslušalca in bralca ogreje, navduši za Marijo. Sam je Marijo neizmerno ljubil. Njegovi stavki so polni simbolov, vprašanj, dvogovorov. Poudarjal je češčenje, ki ga dolgujemo Mariji. Občudoval jo je in bil z njo povezan v kontemplativni molitvi.
Zajemal je iz Svetega pisma, cerkvenih očetov, sv. Anzelma in predvsem iz cistercijanske liturgije. Ob liturgiji je veliko razmišljal, tako da je marsikatera Bernardova misel o Mariji nastala v zvezi s cistercijanskim bogoslužjem na Marijine praznike. Za opisovanje Marijinega življenja je uporabljal evangelije, ne kakšnih drugih nepristnih spisov. Skrbno je raziskoval svetopisemsko besedilo, da bi iz njega izluščil čimveč, zlasti Marijine kreposti in Marijino duhovno podobo.
Na podlagi ohranjenega seznama iz konca 12. stoletja vemo, da je imela knjižnica v Clairvauxu tristo štirideset rokopisov, kar ni malo. Sv. Bernard je torej imel na razpolago bogato knjižnico.
Slavni opat iz Clairvauxa je govoril in pisal predvsem za svoje sobrate, da bi jih spodbudil za pot svetosti. Ni napisal posebne razprave, ki bi hotela obdelati celotni nauk o Materi Božji. V takratnem času se teologi še niso sistematično ukvarjali s tem vprašanjem.
V knjigi ŽENA, OGRNJENA S SONCEM imamo naslednje spise o Mariji: Hvalnice Devici Mariji, Dvanajst prednosti blažene Device Marije, Vodotok, Pismo lyonskim kanonikom, Svečnica (odlomki).
Vse homilije so povezane s kakšnim liturgičnim praznikom in jih je svetnik prav za tisti praznik namenil menihom v Clairvauxu. Le sestavka Hvalnice Devici Mariji ni napisal kot homilijo, ampak kot samostojen spis za branje. To delo, ki je razdeljeno na štiri homilije, je največje Bernardovo delo o Mariji in hkrati najlepše, kar je svetnik povedal v njeno hvalo. To zgodnje delo, ki v obliki hvalnice obravnava angelovo oznanjenje Mariji, je verjetno nastajalo v času njegove bolezni med leti 1118 in 1123. V uvodu namreč sam omenja svojo telesno slabost.
Homilijo o dvanajstih prednostih blažene Device Marije je imel Bernard v nedeljo v osmini Marijinega vnebovzetja. V njej med drugim opisuje Marijino posredništvo med nami in Jezusom, Marijine prednosti in kreposti, devištvo in materinstvo.
Homilijo o vodotoku je Bernard namenil za praznik Marijinega rojstva. Že naslov kaže na Marijino sredniško vlogo, s katero se svetnik v tem govoru predvsem ukvarja. Marija je sprejela Božjo Besedo in jo posredovala človeštvu kot živo vodo iz nebeškega izvira. Jezusa je sprejela, da bi ga posredovala nam.
Bernardovi spisi o Mariji so kmalu postali klasika. Svetnik je veljal za avtoriteto na področju nauka o Mariji, zato je imel velik vpliv na naslednja stoletja, vse do našega časa. Ob njem so se navdihovali pisatelji, pesniki, slikarji in kiparji. Številni papeži vse do našega časa so ga v svojih odlokih pogosto navajali. Vplival je zlasti na nauk o Marijinem posredništvu.
Bolj kakor drugi je pri Mariji poudaril psihološki vidik, Marijino bogato notranjost, njeno srce, njeno duhovno življenje, njena bogata čustva. To Marijino notranje bogastvo je še bolj naglasil kakor sv. Anzelm. Marijo je prikazal bolj živo in bolj vredno naše ljubezni, bolj zedinjeno z Bogom, bolj zavzeto za naše zveličanje, bolj Božjo in bolj človeško. Bolj Božjo, ker je lepo pokazal, kako je po kontemplaciji in ljubezni zedinjena z Bogom; bolj človeško, ker jo je opisal kot preprosto človeško mater, ki se tudi s človeško ljubeznijo sklanja nad Detetom, z vso svojo materinsko nežnostjo.
p. Anton

ponedeljek, 11. maj 2015

Pogovori z Jezusom (15) Vabim te v najtesnejše prijateljstvo



Predragi prijatelj, pritegnil sem te v sodelovanje pri mašni daritvi. Pri svetem obhajilu ti dajem samega sebe za duhovno hrano. To je na tem svetu najpopolnejše, najodličnejše in najtesnejše srečanje in združenje z menoj.
Z menoj se povezuješ tudi pri prejemanju drugih zakramentov, pri branju in poslušanju Svetega pisma, pri obisku Najsvetejšega, pri molitvenem bogoslužju, pri osebni molitvi, v bližnjem, posebej v predstojniku in v ubogem ter trpečem človeku, v skupnosti, ki je zbrana v mojem imenu in ob srečavanju z Božjim stvarstvom.
Želim biti tvoj prijatelj in te vabim v prijateljsko zvezo z menoj. Izberi me za središče svojega življenja. Če boš spolnjeval mojo voljo, boš s tem pokazal, da jemlješ moje prijateljstvo zares.
Čim bolj boš v prisrčnem prijateljstvu z menoj, tem bolj se boš po meni upodabljal in postajal meni podoben. Navzel se boš mojega mišljenja, govorjenja in ravnanja. V tebi bodo zaživele moje kreposti, predvsem moja ljubezen do Očeta in vseh ljudi, zlasti do najbolj zapuščenih. Mene boš začel posnemati tudi v odnosu do križa in poniževanj. Jaz sem pot do popolnega človeka. Drugi vatikanski cerkveni zbor uči: Kdorkoli hodi za Kristusom, popolnim človekom, postane tudi sam bolj človek.

Gospod Jezus, tvoje prijateljstvo do mene se najbolj razodeva, ko sodelujem pri mašni daritvi in pri svetem obhajilu prideš v moje srce. Naj se tega vedno bolj zavedam in ti prijateljstvo vračam z zvestim življenjem po evangeliju v ljubezni do tebe in vsakega človeka, zlasti do tistega, ki je v stiski. Varuj me, da bi te kdaj prejemal brez gorečnosti, tako rekoč iz navade. Naj bo moje srce vedno čisto. Pomagaj mi, da bo moj pogovor s teboj prisrčen, ko te prejmem pri svetem obhajilu in ko se mudim v molitvi pri evharističnem češčenju. Kakor za tvojega služabnika Lojzeta Grozdeta postani tudi zame Sonce mojega življenja.

Duhovne prireditve v Stični v letu 2015



MAJ
10. romanje Bernardove družine na Ptujsko Goro
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
16. – 17. Skupnost Emanuel
17. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli
22. – 24. Zakonci (ž. Ljubljana – Koseze)
22. – 24. Ž. Trebnje, oratorij
29. – 31. Klemen Križaj, Zdravo življenje
29. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca
30. slepi in slabovidni, v cerkvi

JUNIJ
12. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
13. romanje posvečenih JMS v Turnišče
14. ob 14.30 Bernardova družina
20. – 21. Skupnost Emanuel
21. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli
26. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca
28. ob 10.00 srebrna maša p. Branka Petauerja
29. – 4. VII. P. Krištof Čufer, Post in tišina

JULIJ
3. – 5. Lucijan Potočnik, Biblična skupina Bled
5. ob 10.00 zlata maša p. Antona Nadraha
9. – 12. P. Andrej Benda, zakonci z otroki
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v cerkvi
19. ob 14.30 molitve za duše v vicah v mali kapeli
31. ob 20.00 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Večdnevne skupine se začno ob 18.00 zvečer, če se po dogovoru s samostanom ne odločijo drugače.
Prijave sprejemajo voditelji skupin. Za nekajurna srečanja prijave niso potrebne.
P. Andraž Arko, e-naslov: andraz.arko@ofm.si
P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si
P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si
Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si
P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si
Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65
P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945
P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Srečanja Bernardove družine v letu 2015

Mesečna srečanja Bernardove družine so v Opatovi kapeli stiškega samostana na drugo nedeljo v mesecu ob 14.30: 10. maja (romanje na Ptujsko Goro cel dan!), 14. junija, 13. septembra, 11. oktobra, 8. novembra in 13. decembra.

Srečanja častilcev JMS v letu 2015

Mesečna srečanja častilcev Jezusovega in Marijinega Srca so v Opatovi kapeli v Stični: 24. aprila, 29. maja, 26. junija, 31. julija, 28. avgusta, 25. septembra, 30. oktobra, 27. novembra in 31. decembra (molitvena noč!).

Fatimska pobožnost v letu 2015

Fatimska pobožnost bo v baziliki v Stični z začetkom ob 19.30 z molitvijo rožnega venca, nato ob 20h mašna daritev, procesija s kipom fatimske Matere Božje, ki jo bomo spremljali z lučkami in petjem Marijinih litanij ter fatimske pesmi. Na koncu bo pred Najsvetejšim obnovitev posvetitve Najsvetejšima Srcema in blagoslov z Najsvetejšim. Srečanja bodo: v sredo 13. maja, v petek 12. junija, v ponedeljek 13. julija, v četrtek 13. avgusta, v nedeljo 13. septembra in v torek 13. oktobra.

Letno srečanje župnijskih animatorjev z Odborom JMS

V soboto, 18. aprila, bo v samostanu v Stični letno srečanje župnijskih animatorjev z odborom Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Ob 9.30 bo v Opatovi kapeli rožni venec, ob 10.00 mašna daritev, nato bo pogovorni program, posvečen predvsem obisku Marije Romarice iz Fatime in obhajanju stoletnice fatimskih dogodkov. Ob 13.00 bo kosilo.

Letno srečanje posvečenih JMS v Turnišču

Letos bo letno srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu v soboto, 13. junija, v Turnišču v murskosoboški škofiji. Glavni poudarek srečanja bo priprava na obisk Marije Romarice in stoletnica Fatime. Začetek ob 9.15 z rožnim vencem, ob 10.00 sv. maša in nagovor škofa dr. Petra Štumpfa. Po obhajilu bo obnovitev posvetitve JMS. Na vrsti bodo pričevanja, pete litanije MB in blagoslov z Najsvetejšim.

Romanje za blagoslov obiska Marije iz Fatime

Častilci Jezusovega in Marijinega Srca bomo poromali v Medžugorje od 27. do 29. aprila 2015. Namen romanja: prošnja za blagoslov obiska Marije Romarice v Sloveniji od 13. maja do 13. oktobra 2016 v pripravi na 100-letnico fatimskih dogodkov. Vabljeni, da se nam pridružite! Marija ne bo ostala dolžna tistim, ki njene namene sprejmejo za svoje! Duhovni voditelj g. Janez Mrak. Informacije na 051353178.

Knjižica za stoletnico Fatime v tujih jezikih

Da bi se dobro pripravili na obhajanje fatimske stoletnice in na posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu ter v čim večjem številu vernikov prispevali k zmagi Marijinega brezmadežnega Srca, bomo prevedli knjižico Pet prvih sobot v nekatere glavne evropske jezike. Za stroške natisa potrebujemo sredstva. Če kdo more kaj prispevati, naj pošlje na naslov urednika knjižic: P. Anton Nadrah, Cistercijanska opatija Stična, 1295 Ivančna Gorica. Vedno naj pripiše: Fatima. Naj Bog na Marijino priprošnjo obilno povrne

nedelja, 10. maj 2015

POPOLNA PODARITEV (4) Marija je zemeljski raj



Bog nam v svoji ljubezni podarja prav sam sebe – ne le nekaj ustvarjenega. Saj bi ustvarjene dobrine same nikdar ne mogle izpolniti neskončnega brezna našega srca, ustvarjenega za brezmejno in večno srečo v notranjem občestvu z Bogom (prim. CS 21,3). Križ, obsijan z zarjo vstajenjskega jutra, nam še posebej glasno govori: ˝Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, marveč imel večno življenje.˝ ˝Sin Božji me je vzljubil in zame dal sam sebe!˝
Ne samo ljudi v splošnem, marveč tudi prav mene – vsakogar – osebno je v Kristusu Bog vzljubil in neprenehoma ljubi tudi s človeškim srcem, prevzetim iz device Marije. Ta čudovita resnica naj bi nas do dna presunila in prepojila – kakor da bi jo prvikrat odkrili. In naš odgovor naj bo resnično poglobljena in velikodušnejša ljubezen do Boga (in neločljivo do bližjega zaradi Boga) v vsakdanjosti našega krščanskega življenja.
Ko spričo svoje slabotnosti in nestanovitnosti vprašujemo, kje naj dobimo moči za to, nam Jezus sam s križa kaže na novo Evo pod križem in kliče: ˝Glej, tvoja mati!˝
Sv. Ludvik Montfortski pravi: ˝Bog je samo Mariji dal ključe do vinskega hrama Božje ljubezni in ji podelil moč stopati po najvzvišenejših in najskritejših poteh popolnosti in voditi po njih tudi druge. Samo Marija pomaga vstopiti ubogim otrokom nezveste Eve v zemeljski raj, da se tam veselo sprehajajo z Bogom in dobe varno zavetje pred svojimi sovražniki. Tam uživajo brez strahu pred smrtjo sad drevesa življenja in spoznanja dobrega in hudega ter pijejo v globokih požirkih nebeško vodo iz bistrega studenca, ki teče v izobilju. Ali lepše: Marija sama je ta zemeljski raj ali deviška in blagoslovljena zemlja, s katere sta bila pregnana zaradi svojih grehov Adam in Eva. Marija odpira dostop k sebi tistim, ki jih želi napraviti svete.˝
Kdor se popolnoma izroči Mariji in po njej Kristusu ter se resno trudi, da bi to uresničeval v svojem vsakdanjem življenju, je že s tem samim stopil na pot Božje ljubezni. To se jasno vidi na primer pri rajnem primasu Cerkve na Poljskem, kardinalu Št. Wyszýnskem. V Franciji so izdali knjigo njegovih lastnih Zapiskov iz zapora. Pobožnost do Marije mu je že v mladosti pomagala, da je ostal neomajno zvest Bogu. Ko pa je že kot kardinal za nekaj več kakor tri leta prišel v zapore (1953-1956), je takoj prve tedne, tako hude, da bi marsikoga duhovno in telesno strle, uporabil za kar najskrbnejšo pripravo na grignionsko podaritev samega sebe Mariji. To je bistveno prispevalo, da je v najtrših preizkušnjah globoko dozorel za spolnitev vélike naloge, ki ga je čakala. Kardinala Wyszynskega označujejo kot ˝moža, ki ne pozna strahu˝, razen tistega strahu božjega, ki človeku pomaga, da se z največjo tenkočutnostjo izogiblje vsemu, kar bi utegnilo žaliti Boga, ki je Ljubezen sama. Tega odločnega moža je pri njegovem delovanju vodil duh iskrene evangeljske ljubezni tudi v razmerju do najhujših sovražnikov vere in Cerkve. Večkrat je dejal: ˝Tisto, česar svet, ki je v stanju brezupnosti, najbolj potrebuje, je: razodetje ljubečega, usmiljenega Boga, kakršno najlepše sije v Marijinem in Jezusovem srcu.˝
Anton Strle