DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - ČETRTI DAN: DRUŽINA

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za starše

Gospod Jezus Kristus, vodi v luči resnice družinske očete in matere. Naj jih spodbuja in krepi milost zakramenta svetega zakona, da se bodo zavedali, da na zemlji predstavljajo vidno znamenje tvoje neminljive ljubezni do Cerkve. Naj se z odločno vedrino in evangeljsko doslednostjo soočajo z odgovornostjo zakonskega življenja in krščanske vzgoje otrok. Gospod, vodi v luči resnice vse mlade v župniji. Naj ne dopustijo, da jih pritegnejo sodobni maliki, kot so neobrzdano porabništvo, užitki za vsako ceno, moralna popustljivost, nasilno uporništvo, temveč naj z vedrino živijo tvoje sporočilo, ki je sporočilo blagrov, sporočilo ljubezni do Boga in bližnjega, sporočilo moralne zavzetosti za pristno prenovo družbe. Vodi, Gospod Jezus, v luči resnice vse vernike v župniji. Naj krščanska vera usmerja vse njihovo življenje, da postanejo pogumni pričevalci tvojega odrešenjskega poslanstva, zavestni in dejavni člani Cerkve, veseli, da so Božji otroci in bratje vseh ljudi. Vodi nas, o Kristus, v luči resnice! Vedno!

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

TRETJI DAN: MARIJA, BOŽJA MATI

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Molitev k Mariji

Mati Cerkve in naša Mati Marija, v svojih ubogih rokah ti prinašamo, kar ti kakšno ljudstvo more podariti: nedolžnost otrok, velikodušnost in zanos mladih, trpljenje bolnikov, plemenita čustva, ki povezujejo naše družine, napor delavcev, stiske nezaposlenih, osamljenost ostarelih, tesnobo tistega, ki išče pravi smisel življenja, iskreno kesanje onega, ki se je izgubil v grehu, odločitve in upe tistega, ki odkrije Očetovo ljubezen, zvestobo in prizadevnost onega, ki se vztrajno trudi za apostolat in dela usmiljenja. Presveta Devica, napravi tudi nas za pogumne Kristusove pričevalce. Želimo si, da bi bila naša ljubezen tako pristna, da bi privedla nazaj k veri neverne, osvojila dvomljivce in bi dosegla vse ljudi. Marija, pomagaj, da bo človeška družba napredovala v solidarnosti, da bo delovala z živim čutom za pravičnost in se utrjevala v bratstvu. Pomagaj nam vsem, da bomo razširili obzorje upanja na večne resničnosti v nebesih. Presveta Devica, tebi se izročamo in te prosimo: izprosi Cerkvi milost, da bo z vsako svojo odločitvijo pričevala za evangelij, da bo izžarevala vsemu svetu obličje tvojega Sina in našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - DRUGI DAN: JEZUS KRISTUS

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Jezus, naš mir

Jezus Kristus! Sin večnega Očeta, Sin Žene, Marijin Sin, ne pusti nas v oblasti naših slabosti in našega napuha! O utelešena polnost! Stoj ob strani vsem ljudem na tej zemlji! Bodi ti naš Pastir! Bodi naš mir! Naredi nas za ribiče ljudi. Gospod Jezus, kot si nekoč poklical prve učence, naj hodijo za teboj in postanejo ribiči ljudi, tako naj tudi danes odmeva v naših srcih tvoje ljubeče povabilo: “Hodi za menoj!” Nakloni mladim, fantom in dekletom, milost, da se bodo radi odzvali tvojemu klicu. Podpiraj apostolska prizadevanja naših škofov, duhovnikov, posvečenih oseb. Podari vztrajnost našim bogoslovcem in vsem tistim, ki želijo vse svoje življenje posvetiti tvoji službi. Prebudi v naših skupnostih misijonarsko gorečnost. Pošlji, Gospod, delavcev na svojo žetev in ne dopusti, da bi se človeštvo izgubilo zaradi pomanjkanja pastirjev, misijonarjev in oseb, ki so posvetile svoje življenje evangeljskemu cilju. Mati Cerkve in vzor občestva, pomagaj nam reči “da” Gospodu, ki nas kliče k sodelovanju z odrešenjskim Božjim načrtom. Amen.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II. - PRVI DAN: BOG OČE VSEMOGOČNI

Devetdnevnico molimo pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

PRVI DAN: BOG OČE VSEMOGOČNI

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Čas je, da se vrnemo k Bogu!

Svet potrebuje Boga, v katerega ljudje tako malo verujejo in ga tako malo častijo, tako malo ljubijo in tako malo ubogajo. On ne molči, toda pričakuje ponižno tihoto poslušanja. Njegovo neskončno spoštovanje naše svobode ni šibkost: z nami ravna tako, ker smo njegovi otroci. Dopustimo, da se njegova beseda dotakne našega srca. On je upanje za slehernega človeka in temelj njegovega izvirnega dostojanstva. Za slepo se je namreč izkazala vsaka ideologija, ki je hotela postaviti človeka na mesto Boga, stvar na mesto Stvarnika. Prav in dolžnost je poudarjati in varovati »človekove pravice«; še prej pa je treba priznati in spoštovati »Božje pravice«. Če zanemarimo Božje, tvegamo, da izničimo tudi človeške. Dovolite mi, da zakličem na glas: »Čas je, da se vrnemo k Bogu!« Od tistega, ki še nima milosti vere, se terja pogum, da jo išče z zaupanjem, vztrajnostjo in odprtostjo. Od tistega pa, ki milost vere že ima, se pričakuje, da jo ceni kot najdragocenejši zaklad svojega bivanja, da jo korenito živi in zanjo goreče pričuje.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Sveti Janez Pavel II., prosi za nas.

Mariji Pomočnici se izročimo

(ob 200-letnici Marijine podobe)

Marija z Brezij, srca podarimo,

popolnoma se tebi izročimo.

Zgubljene sprejmi nas v Srcé, o Mati,

daj gledati nam Sina, Žarek zlati.

Za praznik tvoj, Marija Pomočnica,

nam srca vnemi, zvesta Priprošnjica;

otroci tvoji pred teboj klečimo,

se s srcem za darove zahvalimo.

Vso večnost tvoji hočemo ostati,

za vse žalitve ti zadoščevati;

slovesno ti vsi tukaj obljubimo,

da te, o Mati, več ne zapustimo.

Ob praznovanju milostne podobe,

nas s Sinom spravi, varuj nezvestobe;

v svetost iz grehov nam pomagaj vstati,

k Trojici Sveti vodi nas, o Mati,

V Brezmadežnem naj Srcu zaživimo,

v ljubezni sestram, bratom odpustimo;

obvaruj, Mati, dom in domovino,

izprosi nam pravično vladavino.

Ivan Rajk

VEČ IN BOLJE MOLITI (4) Kaj je molitev?

Poglejmo nekatere odgovore na to vprašanje.

            Moliti pomeni z ljubeznijo misliti na Boga (Charles de Foucauld).

Molitev je pobožno povzdigovanje duha k Bogu (Evagrij).

To je sicer res, a molitev ni samo to. Ne gre samo za povzdigovanje duha, ampak tudi srca. Zato bi bilo bolje reči, da je molitev pobožno povzdigovanje duha in srca k Bogu.

V molitvi odpiramo svoje srce Bogu (Karl Rahner).

Najmočnejši je tisti človek, ki zna skleniti roke k molitvi. – Prava molitev je boj z Bogom, v katerem zmagamo z Božjo zmago. – Kdor se bori s svetom, bo velik v zmagi nad svetom; kdor se bori s seboj, bo večji; kdor se bori z Bogom, bo večji kot vsi (filozof Kierkegaard).

           

Pri nekaterih opisih manjka vidik poslušanja Boga. Morda je le rahlo nakazan. Če najprej ne spregovori Bog, sploh ne gre za pravo molitev. On nas ne samo prvi ljubi, temveč nas tudi prvi kliče k molitvi. Bog se je moral najprej prikazati Abrahamu ter mu obljubiti, da bo njegovemu potomstvu dal obljubljeno deželo. Šele nato mu je Abraham postavil oltar kot odgovor na to Božje prikazanje. Vse obračanje očakov na Boga, vse molitve prerokov in drugih so odgovor na Božji klic, na Božje obljube in pomoč.

           

Po mojem mnenju notranja molitev ni nič drugega kakor prijateljsko srečanje in zaupen pogovor z Njim, ki o njem vemo, da nas ljubi (sv. Terezija Avilska).

           

Že v Svetem pismu so veliki molivci poslušali Boga. Še več: celo gledali so ga. Vse so pričakovali od Boga. Z Bogom so govorili, ga klicali, pred njim zdihovali in jokali, mu peli in vzklikali. Na Boga se niso obračali le z besedami, temveč tudi s srcem in duhom. Njihova molitev je bila tesno povezana z vsakdanjim življenjem posameznika in skupnosti. Molitev ustnic, srca in duha je bila duhovni izraz njihove trajne povezanosti z Bogom. Ko so se ravnali po Božjih zapovedih, so že molili.

Ko z očmi vere gledamo Boga, gremo iz sebe k njemu. Ko ga poslušamo, zapuščamo sebe in svoje misli in mu gremo naproti.

Za Lazarjevo sestro Marijo pravi evangelist, da "je sedla h Gospodovim nogam in poslušala njegovo besedo" (Lk 10,39). Marija ob Jezusu pozablja na vse drugo. Zdaj je zanjo čas srečanja z Gospodom. V polnosti živi sedanji trenutek: z ljubeznijo sprejema Jezusove besede in z ljubeznijo v srcu nanje odgovarja. Zaslužila je Jezusovo pohvalo: "Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ga nihče ne bo vzel" (Lk 10,42).

Molitev je srečanje dveh ljubezni: ljubezni Boga in vernika. Kot takšna ima vrednost sama v sebi in zato nanjo ne smemo gledati le kot na sredstvo, s katerim moremo doseči kakšno dobrino od Boga. Molitev ni izguba časa, kakor marsikdo misli, saj tudi ljubezen med zakoncema, med materjo in otrokom ni izguba časa. Naglica je velik sovražnik molitve. "Bog je ustvaril čas, človek pa naglico," pravi irski pregovor.

An

Misli sv. Bernarda (4)

Vaša vera je velika, če zmagujete nad svetom in če se z njeno pomočjo rešujete iz žalostnega močvirja ter iz blatne mlakuže.

Pobožni človek se mora zaradi Kristusa stalno boriti in truditi, da obvladuje svoje meso, svet in hudiča. Vsi čutimo, da je človekovo življenje stalen boj in nenehno prizadevanje.

Kadarkoli človek premaga skušnjavo ali obvlada kako napako, kadar se izogne preteči nevarnosti, opazi grozečo zanko, popolnoma ozdravi okorelo in zastarano strast v svoji duši – je Bog hvaljen in zahvaljen ter poveličevan.