Dragi bralci!

Dragi bralci!

Za velikonočne praznike si običajno voščimo. To voščilo je lahko moč navade, prav pa je, da je nekaj več, nekaj zavestnega, od srca do srca. Povezano je z našo vero v vstalega Kristusa, ki je premagal smrt in nas odrešil. Združeno je z našim upanjem, da bomo tudi mi šli po tej poti in bomo nekoč z njim deležni večne sreče. Povezano je z našo duhovno Materjo Marijo, ki je skupaj z Jezusom trpela in je zdaj z njim poveličana v večni slavi. Oba sta nam že zdaj blizu in dejavno posegata v naše življenje, po smrti pa nas pričakujeta pri sebi v nebesih.

Vsem želim, da bi nas velikonočni prazniki povezali z vstalim Odrešenikom in njegovo Materjo, pa tudi med seboj. Vseh se spominjam v molitvi in vas izročam po Marijinem Srcu v Srce Jezusovo, ki je žareče ognjišče ljubezni, dobrote in ljubezni polno, kakor molimo v litanijah Srca Jezusovega.

Pred nami je za vso Cerkev zelo pomemben dogodek: razglasitev dveh papežev, blaženega Janeza XXIII. in blaženega Janeza Pavla II., za svetnika. S svojim življenjem in vodstvom Cerkve sta se z zlatimi črkami zapisala v njeno zgodovino.

V naši Cerkvi na Slovenskem pa pričakujemo razglasitev dveh novih nadškofov. Morda bosta, ko boste brali te vrstice, že znana. Naj bi vsi mučni dogodki zadnjih let v Cerkvi na Slovenskem ne ugašali vernosti njenih članov, ampak prispevali k duhovni poglobitvi! Za velikim petkom pride velika noč, ni pa je nikoli brez velikega petka!

Ko že pišem, bi rad dal pojasnilo glede našega glasila V Materini šoli, ki ima podnaslov: Glasilo Bernardove družine. V začetku izhajanja pred skoraj tridesetimi leti je bilo res namenjeno le članom Bernardove družine, ki jih je danes še približno devetsto živih.

Pozneje se je vsebina glasila razširila na tiste, ki so se posvetili Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Ti so, kolikor smo dobili od župnij podatke, vpisani v četrti slovenski zlati knjigi, ki je bila pred nekaj leti oddana v svetišču Paray-le-Monial v Franciji. Jih je približno deset tisoč. Vendar je takih, ki to posvetitev redno obnavljajo in po njej živijo, mnogo mnogo manj. Glasilo je namenjeno vsem tem in jih spodbuja, da bi živeli iz posvetitve. Če poznate koga, ki bi ga  naše glasilo zanimalo, se priporočam, da mu ga ponudite. Dobite lahko še prejšnje številke 'za reklamo'.

Tretja skupina, ki jo 'Materina šola' nagovarja, so tisti, ki imajo radi Mater Marijo, posebej tisti, ki so kakor koli povezani s Fatimsko Kraljico svetega rožnega venca.

Četrta skupina pa so tisti, ki ne spadajo v nobeno prejšnjo skupino, vendar kljub temu v glasilu najdejo zase vsaj kakšno duhovno zrno.

p. Anton, urednik

LETO VERE SE NADALJUJE POGLABLJANJE V VERI (26)

Ti si življenje mojega življenja

Močne in trdne vere nima nujno tisti, ki o verskih stvareh veliko ve, čeprav je tudi to koristno. Močno in trdno vero ima lahko čisto preprost človek, ki se ni učil iz knjig. Močna in trdna vera tudi ni isto kakor sprejemanje posameznih verskih resnic, čeprav je zanjo tudi to potrebno. Močna in trdna vera je vera v Boga, ki nas ima neskončno rad in nas je s svojo ljubeznijo v Jezusu Kristusu do kraja prepričal.

Človek z močno in trdno vero za vsako stvarjo in za vsakim dogodkom vidi Boga. Takšna vera je dar, ki si ga lahko s ponižno molitvijo izprosimo od Boga. Treba je imeti odprto srce, nenavezano na grešno življenje.

Po razsvetljenju, ki ga je francoski mislec Pascal doživel pred svojim dokončnim spreobrnjenjem leta 1654, je zapisal:

"Ponedeljek, 23. novembra ... od približno pol enajstih do približno pol enih ponoči. Ogenj. 'Bog Abrahamov, Bog Izakov, Bog Jakobov,' ne filozofov in učenjakov. Gotovost. Gotovost. Doživetje. Veselje. Mir. Bog Jezusa Kristusa ... Pozaba sveta in vsega, razen Boga. Ni ga moč najti drugače kakor po poteh, ki jih uči evangelij. Veličina človekove duše. 'Pravični Oče, svet te ni spoznal, a jaz sem te spoznal.' Radost, radost, radost, jok od sreče."

Vera je trajna naravnanost, ki se razodeva v zvestobi. Tudi Božja ljubezen do nas je zvesta. Bog nas vedno ljubi, naj ga mi ljubimo ali ne.

Kardinal Newman razmišlja o veri kot trajnem razpoloženju takole:

"Ne gre za neko le začasno odločno ravnanje ali viharno razpoloženje, ne za trenuten vtis ali stališče, temveč za trajno naravnanost, za duševno stanje, ki ostaja sklenjeno. Imeti vero v Boga pomeni dati se Bogu, ponižno izročiti oziroma želeti, da bi smeli izročiti vse, kar nas privlači in skrbi, Bogu, ki je najvišji delivec vseh dobrin."

"Človek ne more biti eno uro zares religiozen in drugo nereligiozen. Saj bi potem enako lahko rekli, da more biti izmenoma eno uro zdrav in naslednjo bolan. Človek, ki je religiozen, je religiozen zjutraj, opoldne in zvečer. Njegova religioznost je bistvena značilnost, je posoda, ki obsega vse njegovo mišljenje, govorjenje in dejanja: vse sestavlja prav isto celoto. V vseh rečeh vidi Boga, vse svoje delovanje povezuje z duhovnimi cilji, ki mu jih je Bog razodel. Vse dogodke v teku dneva, sleherno osebo, ki se z njo sreča, novice, ki jih sliši, vse meri z merilom Božje volje.

Kdor tako živi, o tem lahko skoraj dobesedno rečemo, da neprestano moli. Vedno se zaveda Božje navzočnosti, zato se stalno spoštljivo obrača na Boga, ki mu je zmeraj pred očmi, z notranjo govorico molitve in hvale, ponižne izpovedi in veselega upanja."

Med človekom, ki se je pred nedavnim spreobrnil k veri v Kristusa, in njegovim neverujočim prijateljem je potekal tale pogovor:

"Torej si začel verovati v Kristusa?"

"Da."

"Potem pa gotovo veliko veš o njem. Povej mi, v kateri deželi se je rodil."

"Ne vem."

"Koliko je bil star, ko je umrl?"

"Ne vem."

"Koliko pridig je imel?"

"Ne vem."

"Presneto malo veš za človeka, ki trdi, da je začel verovati v Kristusa!"

"Prav imaš. Sram me je, ker tako malo vem o njem. Vem pa tole: Pred tremi leti sem bil pijanec; bil sem v dolgovih; družina mi je razpadla; žena in otroci so se vsak večer bali mojega prihoda domov. Zdaj pa sem opustil pijačo; rešili smo se dolgov, naš dom je zdaj srečen in otroci vsak večer željno pričakujejo, da se vrnem domov. Vse to je zame storil Kristus. To pa vem o njem!"

Vera se mora nujno poznati v življenju, sicer ni prava. Mnogi z besedami priznavajo, da verujejo v Boga, a njihovo življenje tega ne kaže. Njihova vera prav nič ne vpliva na življenje. Živijo, kakor da Boga ni.

Vera, če je prava, prevzame vsega človeka. Vsaka njegova misel, beseda in dejanje, vse je z njo zaznamovano.

Mati Terezija je dejala:

»Vera v dejanju je ljubezen in ljubezen v dejanju je služenje.«

"Vera je Božji dar. Brez nje ni mogoče živeti. Da je naše delo plodno in popolnoma za Boga in lepo, mora biti zgrajeno na veri. Na veri v Kristusa, ki je rekel: 'Bil sem lačen, bil sem nag, bil sem bolan, nisem imel doma in vi ste to storili zame.' Na teh njegovih besedah temelji vse naše delo ...

Da je vera resnična, mora biti ljubezen, ki daje. Ljubezen in vera gresta skupaj, se med seboj dopolnjujeta."

Neki kmet je imel raka na jeziku. Operacija, ki je bila povezana z izgubo govora, je bila edino upanje za njegovo rešitev. Zdravnik je bolnika vprašal, ali privoli v operacijo. Nato mu je predložil: "Če želite povedati še kakšno željo ali kaj drugega, storite to takoj, kajti to bo zadnja beseda, izgovorjena v vašem življenju. Potem boste nemi." Bolnik je zbrano in slovesno rekel: "Hvaljen Jezus – na vekomaj. Amen!"

Jezus je večkrat spodbujal k zaupni veri: "Vse je mogoče tistemu, ki veruje" (Mr 9,23).

Ne verujemo zaradi razvidnosti resnice, ampak zaradi zaupanja Jezusu, ki je povedal to resnico. Ne verujemo, da je pod podobo kruha, nad katero je duhovnik izrekel posvetilne besede, res Jezus zato, ker bi to uvideli, ampak ker se zanesemo na Jezusove besede.

S sv. Pavlom lahko vzklikamo: "Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas?" (Rim 8,31). Bog je za nas, je na naši strani. Ta zavest nam pomaga, da se znebimo vsakega strahu in se v nas naseli mir in neizmerno zaupanje. Sv. Pavel se sprašuje:

"Kdo nas bo ločil od ljubezni, s katero nas ljubi Kristus? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? ... Zakaj prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne oblastva ne visokost, ne globokost ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni, s katero nas ljubi Bog v Jezusu Kristusu, našem Gospodu" (Rim 8,35–39).

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II - ŠESTI DAN, ODPOVED GREHU

ŠESTI DAN: ODPOVED GREHU

Po 27. aprilu 2014 namesto »Blaženi« molimo »Sveti«. Devetdnevnico molimo pred njegovo razglasitvijo za svetnika 27. aprila, pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Zoper drogo in alkoholizem

Žrtve droge in alkohola me spominjajo na ljudi, ki so “na potovanju” v nenehnem iskanju nečesa, v kar naj bi verovali, da bi živeli, vendar naletijo na trgovce smrti, ki jih oblegajo z varljivimi ponudbami svobode in obljubami lažne sreče. Vi in jaz hočemo vendarle pričevati, da razlogi za upanje obstajajo in da so veliko močnejši kot razlogi proti upanju. Mladim želim še enkrat reči: Varujte se varljivih in tragičnih skušnjav, ki vodijo v pogubo! Ne predajajte se jim! Zakaj bi se odpovedali polni zrelosti svoje dobe in sprejeli prezgodnje staranje? Zakaj bi zapravili svoje življenje in svoje energije, ki se lahko potrdijo v osrečujočem idealu poštenosti, pridnega dela, žrtve, čistosti, prave ljubezni? Kdor ljubi, uživa življenje in v njem ostane.

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas.

Ali se hočete darovati Bogu?

V prvem prikazanju Marija še ni govorila o prostovoljnih žrtvah za grešnike, ampak samo o prenašanju trpljenja za grešnike. O prostovoljnih žrtvah za grešnike je spregovorila 13. julija.

Marija otrokom ne ukazuje. V njenih besedah je prošnja: »Ali se hočete darovati Bogu?« Naša Mati se zaveda resnosti položaja pred sto leti in danes.

V čem je vsebina darovanja Bogu? Besede fatimske Gospe so odgovor na to vprašanje. Treba je z daritvenim razpoloženjem prenašati trpljenje, ki smo ga vsak dan deležni. Gledati moramo nanj kot na dar Boga, ki nas ljubi, in ga tako tudi sprejemati. Spočetka gre bolj trdo, toda čim bolj križ pritisnemo k sebi, tem lažji postane in tem bolj zaslužen in odrešilen za mnoge pri Bogu.

Križ mora imeti veliko vrednost, saj nas je Kristus odrešil prav z njim in na njem. Tudi Marijine besede to razodevajo.

Kaj bomo dosegli s predanim daritvenim prenašanjem trpljenja? Marija govori o dveh ciljih: zadoščujemo za grehe, s katerimi ljudje žalijo Boga; prosimo za spreobrnjenje grešnikov. Za grehe, svoje in tuje, je treba delati pokoro, za spreobrnjenje grešnikov, h katerim spadamo tudi mi, najučinkoviteje prosimo, če potrpežljivo, da, celo z ljubeznijo prenašamo vsak svoj križ.

Velikodušna pripravljenost pastirčkov na trpljenje je povzročila, da so bili v obilni meri deležni trpljenja, hkrati pa so bili deležni obilnejše Božje pomoči. Tako so pomagali Kristusu pri reševanju grešnikov za večno življenje v nebesih.

p. Anton

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II - PETI DAN, MLADI

PETI DAN: MLADI

Po 27. aprilu 2014 namesto »Blaženi« molimo »Sveti«. Devetdnevnico molimo pred njegovo razglasitvijo za svetnika 27. aprila, pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za mlade vsega sveta

Bog, naš Oče, izročamo ti mlade, fante in dekleta vsega sveta, njihove težave, želje in upe. Ozri se nanje s svojim pogledom ljubezni in jih napravi za tvorce miru in graditelje civilizacije ljubezni. Pokliči jih, da bodo hodili za Jezusom, tvojim Sinom. Daj jim spoznanje, da je vredno darovati življenje zate in za človeštvo. Podeli jim milost, da se bodo velikodušno in odločno odzvali Božjemu klicu. Sprejmi, Gospod, našo zahvalo in prošnjo tudi za tiste mlade, ki so po zgledu Marije, Matere Cerkve, verovali tvoji besedi in se pripravljajo na duhovniško službo, na izpoved evangeljskih svetov, na poslanstvo misijonarjev. Pomagaj jim razumeti, da je poklic, ki si jim ga podaril, vedno pomemben in nujen. Amen!

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi

Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI FATIMA – OKNO UPANJA (14)

Bom tudi jaz šla v nebesa?

To Lucijino vprašanje, ki ga je zastavila Devici Mariji, je za vsakega izmed nas najpomembnejše vprašanje. Mnogi si ga danes ne zastavljajo. Fatima jasno pričuje za obstoj Boga, Device Marije, angelov in svetnikov. Dogodki v Fatimi, kot vsako pristno prikazanje, so najprej dokaz, da Bog biva in nas ljubi. Trije fatimski pastirčki, devetletna Lucija, osemletni Frančišek in šestletna Jacinta, so ob trikratnem srečanju z angelom 1916 izkustveno doživeli srečanje z Božjim svetom, prav tako naslednje leto, ko se jim je šestkrat prikazala in jih nagovorila Devica Marija.

Nebeška Mati je že pri prvem prikazanju, 13. maja 1917, pastirčkom povedala, da je iz nebes, in je tudi njim zagotovila, da bodo prišli tja. O dejstvu posmrtnega življenja govori tudi Marijin odgovor glede dveh Lucijinih pokojnih prijateljic, da je ena že v nebesih, druga pa je še v vicah.

Ob Marijinem zagotovilu Luciji, da bo prišla v nebesa, je povedala: »Notranje veselje, ki sem ga tedaj občutila, je bilo nepopisno« (LP 31). Že sv. Pavel je rekel, da »oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9).

DEVETDNEVNICA K JANEZU PAVLU II - ČETRTI DAN, DRUŽINA

ČETRTI DAN: DRUŽINA

Po 27. aprilu 2014 namesto »Blaženi« molimo »Sveti«. Devetdnevnico molimo pred njegovo razglasitvijo za svetnika 27. aprila, pred njegovim godom, ki je 22. oktobra, lahko pa v katerem koli času, zlasti če se mu hočemo priporočiti v kakšni zadevi.

Presveta Trojica, zahvaljujemo se ti, da si Cerkvi podarila papeža Janeza Pavla II., ki je s svojim življenjem izžareval nežnost tvojega očetovstva, slavo Kristusovega križa in sijaj Duha ljubezni. Ker je popolnoma zaupal v tvoje neskončno usmiljenje in v Marijino materinsko priprošnjo, nam je posredoval živo podobo Jezusa dobrega Pastirja in nam pokazal svetost kot najvišjo mero vsakdanjega krščanskega življenja, kot pot do večnega občestva s teboj. Nakloni nam na njegovo priprošnjo, če je skladno s tvojo voljo, milost, za katero te prosimo … Amen.

Za starše

Gospod Jezus Kristus, vodi v luči resnice družinske očete in matere. Naj jih spodbuja in krepi milost zakramenta svetega zakona, da se bodo zavedali, da na zemlji predstavljajo vidno znamenje tvoje neminljive ljubezni do Cerkve. Naj se z odločno vedrino in evangeljsko doslednostjo soočajo z odgovornostjo zakonskega življenja in krščanske vzgoje otrok. Gospod, vodi v luči resnice vse mlade v župniji. Naj ne dopustijo, da jih pritegnejo sodobni maliki, kot so neobrzdano porabništvo, užitki za vsako ceno, moralna popustljivost, nasilno uporništvo, temveč naj z vedrino živijo tvoje sporočilo, ki je sporočilo blagrov, sporočilo ljubezni do Boga in bližnjega, sporočilo moralne zavzetosti za pristno prenovo družbe. Vodi, Gospod Jezus, v luči resnice vse vernike v župniji. Naj krščanska vera usmerja vse njihovo življenje, da postanejo pogumni pričevalci tvojega odrešenjskega poslanstva, zavestni in dejavni člani Cerkve, veseli, da so Božji otroci in bratje vseh ljudi. Vodi nas, o Kristus, v luči resnice! Vedno!

Oče naš, Zdrava, Marija, Čast bodi