Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference

Viri objav

Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija

sreda, 19. februar 2014

Marija je razprostrla svojo tančico kot znamenje zaščite



V Marijinem svetišču Blacherne v Carigradu hranijo »Maphonon«, sveto tančico Bogorodice. V Bizancu se nahaja po zaslugi pobožne zapuščine dveh plemičev, ki sta jo prinesla iz Jeruzalema v času Leona I. (457-474). Veljala je za zaščito viteza mesta.
Neke noči je bil med molitvijo v tem svetišču Andrej (sveti Andrej, Kristusov nevednež, slovanski suženj in asket) dvignjen v ekstazo (zamaknjenje). Jasno je videl čudovito Gospo, ki je hodila, odeta v čudovita ženska oblačila, s kraljevskim korakom, in v spremstvu množice dvorjanov. Podpirala sta jo s svojimi rokami na njeni desni prerok Janez Krstnik, na levi Sin groma, Janez Evangelist. Spremljala jo je številna procesija svetnikov, oblečenih v belo. Ko je sprevod prispel do ambona, je Andrej rekel svojemu učencu Epifaniju: »Ali vidiš Učiteljico in Gospo vsega stvarstva?« »Vidim jo, moj duhovni oče!« In pred njunimi očmi je Gospa, ki se je počasi spustila na kolena, molila, medtem ko so po njenem svetem in brezmadežnem licu tekle solze. Ko je zaključila molitev, se je napotila proti ljudem in zopet začela moliti za vse, ki so bili v svetišču in okrog njega. Na koncu je snela bleščečo tančico in jo, držeč v svojih svetih in brezmadežnih rokah, razprostrla nad ljudi. Kar nekaj časa sta oba vidca zrla bleščečo tančico, razprostrto nad množico, iz katere se je širila Božja slava daleč naokrog.

Un minuto con Maria

torek, 18. februar 2014

Janez Marija Vianney, apostol zaupanja v Marijo


Opat Jacques Pagnoux je v uvodniku v svojo knjigo z naslovom Apostol zaupanja v Marijo, leta 1959, ob stoletnem jubileju smrti svetega župnika, zapisal:
“Med posnemanja vrednimi značilnostmi čudovite svetosti Janeza Marija Vianneya izstopa ena, ki se mi zdi vredna posebne pozornosti: njegova marijanska pobožnost. (…) Zapustil nam je vzgled svojega življenja kot duhovnik in župnik, poln posutega z marijanskimi znamenji, v katerem se nad dušo tega svetnika potrjuje in ga razsvetljuje materinska dejavnost Marije, ter popolna posvetitev sebe in svojega dela. Ali je pretirano videti to posvetitev kot ključ njegove osebne svetosti in apostolske rodovitnosti?”
V potrditev te trditve je mons. Suenens, takratni pomožni škof v Malinesu, ob priporočilu te knjige, pohvalil avtorja z temi besedami:

”V svoji lepi knjigi ste izpostavili manj poznan vidik tega neprekosljivega ribiča ljudi, ki je bil Arški župnik: njegovo živeto povezanost z Marijo. (…) Arški župnik je živel, in ne pretiravamo, v takšnem marijanskem premišljevanju, ki odpre dušo za navdihe Duha. Sledil je kraljevski poti, tisti, ki vodi na mah, v kratkem času, k cilju. Tako da vzbrsti Kristusovo življenje v dušah… In z navdušenjem gre k Mariji in Sinu, gre s pomočjo Matere do Sina.”

ponedeljek, 17. februar 2014

Zavetnica Brazilije, Naša Gospa iz Aparecide v Stični 2. marca ob 16. uri

Med Slovenijo in Brazilijo že vrsto let poteka dobro sodelovanje. Pa ne zgolj na gospodarskem in kulturnem, temveč tudi na duhovnem področju.
Zaradi te povezanosti se je na željo brazilskega veleposlanika v Sloveniji, nadškof iz Aparecide kardinal Raymondo Assis odločil, da podari slovenskim vernikom kopijo zavetnice Brazilije, Naše Gospe iz Aparecide.
Milostno podobo naše Gospe iz Aparecide nam bo kardinal Raymondo Assis izročil v Stiški baziliki v nedeljo, 2. marca ob 16. uri. Zato ste lepo vabljeni, da ta dan poromate v Stično.

Hvala!
p. Maksimilijan File, župnik v Stični

Šopek Materi Mariji



Preizkušena metoda, kako pripeljati ljudi k veri

Kot marjanski duhovnik sem trdno prepričan, da obstaja preizkušena metoda, ki nas jo je naučil Bog sam, kako pripeljati ljudi k veri v Jezusa Kristusa, k ljubezni do resnic, ki jih je On učil, in k ljubezni do Cerkve, ki jo je On ustanovil. Tej metodi je ime Marija. (…)
Tako kot mnogi ljudje našega časa in vseh časov sem se naučil spoznavati in ljubiti Jezusa po Mariji. Sem duhovnik 21. stoletja, ker me je Bog postavil pod Marijin plašč. Tu najdem svojo moč, svoj cilj, svoje življenje, veselje in upanje. Bog pa postavlja še mnoge druge pod ta plašč materinske ljubezni.
Jezus vzbuja nov rod katoličanov. Vprašajte kogarkoli, ki se je pred kratkim spreobrnil ali vrnil k veri, in videli boste, da je pri tem opravila zelo pomembno vlogo Devica Marija. Saj ne more biti drugače! Ona je Mati Božjih otrok, srce skrivnosti odrešenja in središčno jedro krščanskih skrivnosti.

P. Donald H. Calloway MIC

nedelja, 16. februar 2014

Leto 2013 v znamenju 70–letnice posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu



Leto 2013 je bilo v Sloveniji zaznamovano  z obhajanjem 70. obletnice posvetitve našega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Po naročilu naših škofov smo se na obnovitev te posvetitve pripravljali po naših župnijah (tako kot pred 70 leti) z obhajanjem zadostilne pobožnosti petih zaporednih prvih sobot v mesecu, kot jo je naročila Marija v Fatimi pred skoraj 100 leti.
Vendar je prav, da v tem kontekstu osvetlimo prve zametke ponovnega oživljanja prvosobotne pobožnosti v slovenskem prostoru. Ti zametki segajo v leto 2011, ko je gospod dr. Marjan Turnšek prevzel odgovornost za mariborsko nadškofijo. Zaradi zelo težkih razmer je vedno znova prosil za molitev in je tudi z veseljem sprejel predlog Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu, da v mariborski stolnici obhajamo pobožnost petih prvih sobot od januarja do maja 2012, na fatimski način. Marijinemu vabilu k zadoščevanju se je odzvalo lepo število gorečih vernikov. Pobožnosti pa so se redno udeleževali tudi g. nadškof Turnšek in upokojeni g. nadškof Kramberger ter g. škof Smej. Na sklepni prvosobotni pobožnosti v maju je g. Turnšek, z obrazcem molitve papeža Benedikta v Fatimi leta 2010, Marijinemu brezmadežnemu Srcu posvetil vse duhovnike svoje nadškofije.
Čutila se je želja in potreba, da prvosobotno pobožnost zadoščevanja nadaljujemo še nekje drugje v mariborski nadškofiji. S podporo g. nadškofa Turnška in minoritskega provinciala p. Milana Kosa smo to uresničili v Marijinem čudovitem svetišču na Ptujski Gori od avgusta do decembra 2012. Sklepna prvosobotna pobožnost je bila ravno na praznik Brezmadežne. Vendar je tisto noč po vsej državi zapadlo ogromno snega in je ob močnem vetru še naprej padal ves dan. Sneg in veter sta na Ptujski Gori popolnoma zametla vhodna vrata v baziliko. Po človeško je bilo zaradi razmer na cesti potovanje iz Notranjske preko Ljubljane na Ptujsko Goro nemogoče. Enako težak dostop je bil tudi z mariborske strani. In vendar nam je Marija dala moč, da smo se z zaupanjem podali na pot in nas pod svojim plaščem zbrala v lepem številu. Mnogi so ta dan izrekli svojo prvo osebno posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu in podpisani kartonček izročili v nadškofove roke. Dvajsetletni fant z Notranjske je ob vrnitvi domov poročal svojemu očetu: »Oče, ne veš, kakšen občutek je to, kot ti ob posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu seže v roko sam g. nadškof in ti čestita!«
Takrat, v decembru 2012, je bilo že znano, da je g. Stres povabil vse duhovnike, naj v letu 2013 ob 70. obletnici posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu obhajajo prvosobotno pobožnost v svojih župnijah kot pripravo na obnovitev posvetitve slovenskega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Goreče smo prosili Marijo, vsak za svojega župnika, da bi sprejel to škofovo povabilo in organiziral v župniji prvosobotno pobožnost na fatimski način. In prav vsi smo bili uslišani!
Marija pa nas ni nehala presenečati, saj se je v letu 2013, ravno med obhajanjem prvosobotne pobožnosti, vrnil domov škof Gregorij Rožman, tisti, ki je bil pred 70 leti pobudnik posvetitve. Med prvimi v Evropi se je odzval na to Marijino rotečo prošnjo po zadoščevanju za žalitve Boga. Prav tako je med prvimi v Evropi, takoj za Portugalsko, svoj narod posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu.
Boleč meč je presunil naša srca ob odstopu obeh nadškofov. Vendar nas je potolažila misel: Ko je pred skoraj 100 leti po Božjem naročilu Marija prišla v Fatimo prosit za zadoščevanje za grehe sveta, se ni obrnila na povzročitelje greha, ampak na nedolžne fatimske pastirčke, ki so se njenemu povabilu nemudoma odzvali.
Poleg tega se je v tem letu, 13. oktobra 2013, zgodil prvi Marijin dan v Vatikanu, namenjen vsem Marijinim združenjem, vsem Marijinim častilcem. Za to priložnost je Rim obiskal originalni kip fatimske Marije Romarice s kroglo, ki je vgrajena v njeno krono in ki je 13. maja 1981 hudo ranila papeža Janeza Pavla II. Ko so jo nosili po trgu svetega Petra, se je posebej ustavila na mestu atentata in smo vsi skupaj v zahvalo, da je Marija papežu rešila življenje, zmolili zdravamarijo. Nato se je Marija ustavila za kakih 30 minut na za to določenem mestu ob obelisku in ravno tam, čisto zraven, se je povsem slučajno nahajala skupina častilcev Fatimske Marije iz Slovenije s p. Antonom Nadrahom. Razumeli smo, da se mu je s to bližino Marija želela zahvaliti za vse, kar je storil za razširjanje njenega sporočila med Slovenci in širše.
Ko so potem Marijo od tam odnesli na ploščad, kamor je prihajal sveti oče, je glavni organizator Marijinega dneva, mons. Fisichella, papežu Frančišku predstavil skupine z vsega sveta, tako da je naštel imena nekaterih držav. Med vsemi je edino Slovenijo omenil ne samo z imenom, ampak z  dostavkom, ko je papežu predstavil romarje in Slovenije, ki ob 70. obletnici posvetitve tega naroda Marijinemu brezmadežnemu Srcu prosijo papeža, da temu narodu podeli poseben blagoslov. In ta blagoslov je p. Nadrah prejel ob rokovanju s svetim očetom Frančiškom po maši v nedeljo poleg fatimske Marije Romarice.
Mučenci so bili resnično na delu, saj smo na poti domov iz vtisov v avtobusu ugotovili, da je skoraj vsak imel "tovrstnega priprošnjika" v svoji družini. Tudi nov veter, ki ga je v Slovenijo prinesel Peter Opeka, to dokazuje. Sin tistega, ki je bil poslan v smrt, da se Peter ne bi rodil, sedaj prinaša Sloveniji luč in upanje. Kaj vse bomo še videli, če bomo le verjeli, da Bog vse (prav vse, tudi finančne in druge škandale) obrne v dobro tistim, ki ga ljubijo!

Dragica Čepar

sobota, 15. februar 2014

Pogovori z Jezusom (1)



Začenjamo z objavljanjem pogovorov med Jezusom in kristjanom. Povzeti so po knjižici Živimo iz Evharistije. Lahko jih uporabljamo pred Jezusom v cerkvi (kapeli) pa tudi doma, saj nas Jezus vedno in povsod vidi in sliši. V pomoč nam je njegova upodobitev. On nas nagovarja, mi mu odgovarjamo. Naj nas ti pogovori naučijo, kako lahko molimo, ne da bi imeli pred seboj kakšen molitveni obrazec.

Neizmerno te ljubim

Predragi kristjan, sem Jezus, tvoj Odrešenik. Neizmerno te ljubim. Rad bi, da bi te ta resnica prevzela in bi postala najpomembnejše spoznanje v tvojem življenju. Če se bo to zgodilo, bo spremenila tvoje srce.
Iz ljubezni do tebe sem se rodil v revnih jaslih, iz iste ljubezni sem sprejel smrtno obsodbo, strahotno bičanje in kronanje s trnjem. Iz ljubezni do tebe sem nesel težki križ in sem dopustil, da so me sovražniki nanj pribili. Iz iste ljubezni sem tudi umrl na križu in se dal z vojakovo sulico prebosti, da je iz mojega prebodenega Srca privrela zate rešitev. Za takšno ceno sem te odrešil. Če bi bilo potrebno, bi bil pripravljen zate še enkrat umreti na križu. Kaj bi še mogel storiti zate in nisem storil?
Svojo neizmerno ljubezen ti izkazujem še danes. Vsaka sveta maša je daritev na križu, ki traja skozi vse čase. V njej Cerkvi in tebi podarjam samega sebe in vso svojo ljubezen. Vedno znova se pri obhajanju Evharistije uresničujejo moje besede: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje.
Svetniki so postali sveti, ker jih je spoznanje o moji ljubezni popolnoma prevzelo in spremenilo. Poglej, kako je to izrazil sv. Pavel:
Živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.
Živeti je zame Kristus.
Za izgubo imam vse zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa, mojega Gospoda. Zaradi njega sem zavrgel vse in imam vse za smeti, da bi si prislužil Kristusa in se znašel v njem.


Gospod Jezus, tvoje zagotovilo, da me ljubiš, me navdaja z velikim veseljem in upanjem. Ker si iz ljubezni do mene in vseh ljudi umrl na križu, nihče ne more dvomiti o tvoji resnični ljubezni. Obžalujem, da doslej nisem gledal na mašno daritev kot na izraz tvoje največje ljubezni do mene in vsega človeštva. Za naprej se je hočem udeleževati z večjo zavzetostjo. Iz nje moram tudi živeti. Jezus, računaj z menoj! Ker veš, da sem slaboten, te prosim, da mi pomagaš. S svetim Pavlom hočem živeti v veri vate, ki si me vzljubil in daroval zame sam sebe. Rad bi s tvojo pomočjo na priprošnjo tvoje Matere dosegel, da bi sveta Evharistija postala vir in vrhunec vsega mojega življenja in delovanja.

petek, 14. februar 2014

Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovemu



V Ljubljanskem škofijskem listu je škof 30. maja 1942 objavil posebno naročilo vsem duhovnikom, »da po svojih župnijah pridobe družine za to, da se tekom skupne pobožnosti devetih prvih petkov posvete presvetemu Srcu Jezusovemu«. Škof naroča, naj bi duhovniki, posebno v mestih, obiskovali družine po domovih. »Z lepšim in svetejšim namenom ne more vstopiti duhovnik v družino, kakor s toplim vabilom k posvetitvi. Saj bo presveto Srce samo pomagalo, da se bo ta sveti apostolat mogel uspešno izvršiti (…) Naše krščanske družine naj bodo v veselih in žalostnih razmerah polne zaupanja v Božje Srce in polne ljubezni do Njega. Iz ljubezni naj spolnjujejo njegove zapovedi. To je najbolj gotova pot do večne sreče, po kateri vsi hrepenimo. Božje Srce Jezusovo naj obilno blagoslovi naše družine.«

An