ČEŠČENJE NAJSVETEJŠIH SRC

Ljubezen Božjega Srca (8)

Ljubezen do Boga je v izpolnjevanju njegove volje

Pri ljubezni do Boga ima najvažnejšo vlogo človekova notranjost, njegovo srce. S srcem ljubimo Boga samega in to, kar on ljubi. Če je ta ljubezen pristna, se pokaže tudi v zunanjih dejanjih. Kadar imamo koga radi, nam ni težko izpolniti njegovo voljo. Če Boga ljubimo, bomo radi uresničevali tudi njegovo voljo. Kadar ne izpolnjujemo Božje volje, se nam ljubezen do Boga ohladi.
V Stari zavezi, v peti Mojzesovi knjigi, beremo: “Kaj zahteva od tebe Gospod, tvoj Bog? Samo to, da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih poteh, ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, z vsem srcem in z vso dušo, da izpolnjuješ Gospodove zapovedi in njegove zakone, ki ti jih danes zapovedujem, da ti bo dobro” (5 Mz 10,12 s).
Ker kralj Savel ni ubogal Gospoda, mu je Samuel rekel: “Poslušnost je boljša od klavne daritve, pokorščina boljša od maščobe ovnov” (1 Sam 15,22).
Kralj David je naročal sinu Salomonu: “Drži se postave Gospoda, svojega Boga, da boš hodil po njegovih potih in se držal njegovih zakonov, zapovedi, odlokov in pričevanj, da boš imel srečo pri vsem, kar boš delal, in pri vsem, česar se boš lotil” (1 Kr 2,3).
Da bomo izpolnjevali Božjo voljo, je potrebna odprtost za Boga, kakor se kaže pri preroku Jeremiju: “Če so prišle tvoje besede, sem jih požiral, tvoja beseda mi je bila v radost in veselje srca” (Jer 15,16).
Modri Sirah je zapisal: “Kateri se bojijo Gospoda, ne bodo nepokorni njegovim besedam, kateri ga ljubijo, se bodo držali njegovih poti” (Sir 2,15).
Po zunanjih dejanjih, po sadovih, presojamo notranjost. Jezus je učil: “Po njihovih sadovih jih boste spoznali. Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Takó vsako dobro drevo rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe” (Mt 7,16 s).
Glede svoje notranjosti se namreč kaj hitro motimo. Če čutimo pri molitvi prijetno notranjo toplino in zadovoljstvo, to še ni znamenje, da resnično ljubimo Boga. Zunanja dejanja pokažejo, kako je z našo notranjostjo in ljubeznijo. V izpolnjevanju Božje volje se pokaže, koliko je naša ljubezen do Boga pristna. Od tega izpolnjevanja je odvisna tudi naša večna sreča: “Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: 'Gospod, Gospod,' ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih” (Mt 7,21).
Papež Pij XI. je aprila 1923 o sv. Tereziji Deteta Jezusa izjavil, da nam odkriva, v čem je popolnost, h kateri smo vsi poklicani. “Ugajati Bogu, ljubiti ga; mu ugajati in ljubiti ga tako, da izpolnimo Njegovo voljo. To je najlepši nauk, ki ga nam daje Mala Terezija. Pravi nam, da morejo priti vsi k Bogu, polni srčnega miru, če se vdano prepustijo Njegovi Božji volji, kakor se otrok prepusti v naročju svojega Očeta.”

p. Anton

Še enkrat: Teden molitve in dela pri cistercijanih

Najprej velika zahvala, da organizirate takšne tedne. Ko sem pisal prvi meil, si nisem upal misliti, da bom z vami preživel tako lep in bogat teden. Tudi ekipa, ki se je zbrala z vami, je bila po svoje božji izbor. Hvala za vaše gostoljubje in odprtost vseh, še posebej zahvala patru Krištofu, ki je znal trkati na naša notranja vrata in poskušal zasejati »gorčično seme«. Ob izjemnem poznavanju svetopisemskih resnic, nam je znal to prenesti skozi »zgodbo ali vidik« v naše vsakdanje življenje. Prav tako me je presenetil s poznavanjem in skrbjo za najnovejše tehnologije, ko nam je predstavil del vaših gospodarskih aktivnosti.
Res sem bil vesel, ko sem od blizu spoznal, da znate čuvati in ohranjati naše in vaše narodno bogastvo, ki je spomenik zgodovine in hkrati učni primer, kako se da gospodariti z zemljo, ker niti enkrat nisem slišal, kaj vse se ne splača, kot slišim med svojimi kolegi v gospodarstvu ali med kmeti.
Dobro bi bilo, da si vaš koncept dela ogleda čim več ljudi, še posebej mladih, da zaznajo, kaj je bilo zjutraj v zemlji ali na drevesu in zvečer že na krožniku. Odlično ekipo imate tudi v kuhinji, ki z dobro voljo in Božjo pomočjo zna vse, kar ponudi narava, ponuditi kot odlično hrano na krožniku ali predelati in vložiti za zimske dni.
Lepo je videti, da znate lepo in spoštljivo poskrbeti za starejšega brata in imate med sabo vse več mladih. Hvala za blagoslove ob molitvah, za katere se še vdano priporočam. Verjamem, da bodo zopet prišli dnevi, ki nam jih bo Bog namenil, da jih bomo vsaj nekaj ponovno preživeli skupaj.
Tone Beja

Nenavaden rožni venec

Bog ima neskončne možnosti, ki jih uporabi, da pritegne k sebi svoje otroke. Naša redovna sestra Terezija Turicova ne bi nikoli pomislila, da bo uporabil njeno bivanje v bolnišnici in ga spremenil v misijon molitve.

Avgusta 2009 so mi v bolnici v Hallu na Tirolskem odstranili dve cisti. Po posegu sem delila bolniško sobo z Heidi Ehrhardt, družinsko materjo, štiridesetih let, iz Salzburga, in Iris Amort - Kloiber, tridesetih let, tudi poročena. Kot je med bolniki navada, smo si izmenjale informacije o bolezni, družinah in poklicu. Moji sostanovalki sta bili presenečeni, ko sta odkrili, da sem redovnica. Z velikim zanimanjem sta me spraševali o moji skupnosti, o našem poslanstvu, o naši duhovnosti. Nisem jima mogla dovolj povedati, zato sem prosila sestre iz skupnosti in so mi prinesle nekaj izvodov naše revije in nekaj CD-ejev z našo glasbo. Iris je naročila možu naj ji prinese laptop za poslušanje glasbe, medtem ko je Heidi prebirala naše revije Trionfo del Cuore (Zmaga Srca), drugo za drugo. Obeh se je dotaknila novost in lepota naše vere.
Vendar pa sta tudi onidve mene presenetili: naslednje jutro sta me prosili, da bi skupaj molile. Tega nisem pričakovala! Takoj sem pomislila na molitev rožnega venca in jima pojasnila, da je ta molitev zelo primerna za premišljevanje Jezusovega in Marijinega življenja. Heidi in Iris sta se strinjali. Ali najlepše je moralo še priti. Glasno sem pričela moliti prvi del prve skrivnosti, a onidve sta molčali. Zmolila sem še drugi del, toda nobena od njiju ni črhnila besedice.
Tako je šlo 50 zrnc rožnega venca skozi moje roke. Vseh pet skrivnosti sem molila glasno in sama zmolila oba dela Zdrave Marije. Ker sta bili popolnoma tiho, sem mislila, da sta morda zaspali. Ali pa le poslušata? Kaj se je zgodilo? Nisem vedela!
Popoldne je med našim drugim rožnim vencem vstopila v sobo medicinska sestra in jaz sem prekinila z molitvijo. Moji somolivki pa sta na moje presenečenje rekli: »Prosimo vas, da pridete malo kasneje, sedaj molimo!« Tako smo »skupaj« zmolile, na ta nenavaden način, dva ali tri rožne vence na dan: enega zjutraj, drugega popoldne, tretjega zvečer. Takrat sem pa jaz potrebovala malo tihote, onidve pa sta poslušali CD-je.
Iris, ki je bila očarana z vzhodnjaško meditacijo, je po molitvi rožnega venca rekla: »Veš, ta molitev mi napolni srce z mirom. Čutim, da mi je zelo blizu ta žena, Marija!« medtem ko mi je Heidi zaupala: »Molitev rožnega venca je v meni oživela lepe spomine iz otroštva, ko sem molila skupaj z babico. Potem je, žal, molitev izginila iz mojega življenja!«
Čas, ki smo ga skupaj preživele v bolnici, je bil resnično poln miru. Ko sem bila po štirih dneh odpuščena prva, me moji dve novi prijateljici skoraj nista pustili oditi in smo sklenile, da ostanemo povezane. Zelo sem se razveselila, ko sem na sveti večer v našem misijonu v Gratzenu na Češkem našla elektronsko pošto od Heidi. Med branjem sporočila sem se zahvaljevala Bogu za njegovo dobroto, saj sem se v bolnici počutila izredno slabotno in povsem odvisno od Njega. Tako se glasi sporočilo od Heidi:
Ravnokar sem prejela tvoje božično voščilo, ki me je zelo osrečilo. Za menoj je zelo stresno obdobje, zato se veselim božičnih praznikov. Moje misli se pogosto vračajo v tisti lepi čas, ki smo ga preživele skupaj. Veliko dolgujem srečanju s teboj in se zavedam, da je bila bolezen le izraz Božje previdnosti. Ponovno sem namreč našla vero in od takrat hodim zopet redno v cerkev in tam najdem vedno svoj mir.
Krištof, naš sin, bo aprila prejel zakrament svete birme in, pomisli, meni je zaupana njegova priprava in priprava treh njegovih najboljših prijateljev za ta korak na poti k Bogu. Če te ne bi spoznala, si ne bi upala sprejeti te naloge. Prisrčno se ti zahvaljujem.
Če bomo danes po kosilu molili rožni venec, bom goreče mislila nate in na lepoto 'naših rožnih vencev'. Želim ti vse najboljše, naj te Bog vedno spremlja! Tople pozdrave iz Pinzaua, kjer danes sije sonce! Tvoja hvaležna Heidi.
Trionfo del Cuore, september-oktober 2011, 34–35

Bl. Janez Pavel II. o rožnem vencu

ROŽNI VENEC me je spremljal v trenutkih veselja in preizkušenj. Mnogotere skrbi sem položil v to molitev in v njej vedno prejel moč in tolažbo!
ROŽNI VENEC je povzetek vsega evangelija!

S. Lucija dos Santos – fatimska vidkinja:

Bog je dal molitvi SVETEGA ROŽNEGA VENCA takšno moč, da ni nobenega osebnega, narodnega ali mednarodnega problema, ki se ne bi dal rešiti z molitvijo sv. rožnega venca in z našo žrtvijo!

Duhovne prireditve v Stični v letu 2012

SEPTEMBER
13. ob 19.30 fatimska pobožnost v baziliki
15. Festival mladih
16. molitvena skupina
22. – 23. Skupnost Emanuel
28. ob 20h češčenje Najsvetejših Src
28. – 30. mag. Jože Kukman, Zdravo življenje

ZA ZIDOVI SAMOSTANA

Iz samostanske kronike

V ponedeljek, 20. avgusta, smo v našem samostanu obhajali slovesni praznik sv. Bernarda, ki je glavni svetnik cistercijanskega reda in cerkveni učitelj vesoljne Cerkve. Glavna slovesnost je bila zvečer. Ob 19h smo imeli molitveno uro, povezano z besedili sv. Bernarda, ob 20h pa je opat Janez Novak vodil koncelebracijo, ob, žal, ne prav veliki udeležbi vernikov.
Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu je pri sv. patru Piju od 26. do 31. avgusta organiziral duhovne vaje, ki jih je vodil svetovno znani umetnik mozaikov p. Marko Rupnik. Dva avtobusa romarjev smo napolnili predvsem duhovniki.
Naš novinec br. Jona (Janez) Vene se z duhovnimi vajami pripravlja na začasne zaobljube, ki jih bo izpovedal na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra.
Sončno ogrevanje vode se dobro obnese. V Ljubljani gredo dela za čajnico v naši hiši na Poljanski 6 (ob Teološki fakulteti) h koncu in upamo, da bo že v septembru 2012 začela obratovati. Tako boste tisti, ki ste v Ljubljani ali okolici, imeli možnost, da dobite vse naše čaje in druge pripravke tudi v Ljubljani, in sicer po zmernejši ceni kakor v drugih trgovinah.
kronist

ZGODBE ZGODNJEGA CISTERCIJANSKEGA REDA O bratu, ki je v prikazni videl Marijo Magdaleno

Nekemu bogaboječemu cistercijanskemu bratu je bilo dano videti v duhu sveto Marijo Magdaleno, kako je stala pred oltarjem s sijajnim obličjem in obleko. Ko jo je videl, ga je napolnilo veliko veselje. Medtem ko je v svojih mislih v srcu želel, rotil in v gorečem hrepenenju vzdihoval, da bi se mu na enak način prikazala preblažena Božja Mati in Devica Marija, kateri je noč in dan služil z veliko predanostjo, je slišal med videnjem glas, ki je rekel “Ti moraš vedeti, da še nisi pripravljen gledati vzvišeno slavo brezmadežne Božje Matere in Device. Potrudi se torej, rasti in napreduj tako dobro kot moreš, da bi si s tem zaslužil, da jo boš nekoč videl."

Pričevanje

Sem profesorica biologije ter mati štirih odraslih otrok. Največ mi pomeni to, da sem Božji otrok! Kako sem hvaležna svojim staršem in starim staršem, da so me krstili in vzgajali v veri! Kljub odmiku od vere v puberteti, sedaj ugotavljam, kako me je ves čas varovala Božja Mati, da nisem zašla na slaba pota. Verjetno je k temu pripomogla tudi molitev moje stare mame, zato tudi jaz sedaj molim za svoje odrasle otroke, ki so se oddaljili od Boga.

Zakaj pišem? Ker se mi zadnje čase dogajajo lepe stvari, kot potrditev moje zaveze z Bogom, oziroma posvetitve obema Srcema in življenja in želje, da naj rastem v šoli njunih ljubečih Src.

Vsak zadnji petek v mesecu odhajam v Stično, čeprav to od mene terja velik napor, ker običajno hodim zvečer kmalu spat. Že večkrat sem si rekla, da ne bom šla, a ko pride petek, se z velikim hrepenenjem pripeljem še s svojo sestro. Tudi ona pravi, da ji ta srečanja veliko pomenijo, da lahko vzdrži napore v življenju, predvsem pa v odnosih doma in v službi.

Spomladi sem se udeležila romanja v Medžugorje, saj sem čutila, da me Marija vabi. Pripravila sem se z devetdnevnico Božjega usmiljenja in kot se mi potem dogaja, se vse čudežno ureja, kot karte pri pasijansi. To pomeni svobodo Božjih otrok (»nič ne skrbite, kaj boste jedli in kaj boste oblekli …).

V službi je bilo konec leta vse napeto, učiteljice smo bile utrujene in odnosi naelektreni. Pri meni je imel en učenec popravni izpit in ker se mi to ni zgodilo že deset let, sem imela tremo, če bom speljala vse po pravilih, da se ne bo nihče pritožil.

Vse to sem nesla s sabo na romanje! Zraven pa še svoje težave v družini in svoj značaj. Če sedaj pogledam nazaj, sem v teh treh dneh doživljala močno Božjo bližino. Vse svoje težave smo žrtvovali za glavni namen romanja: odgovor na prošnjo Fatimske Gospe –zadoščevanje.

Bolj kot vse doživetje na romanju, sem bila gotova, da bo moje življenje odslej bolj zavedno, da bom lahko prejemala moč iz tega doživetja. Tako sem že naslednji dan v službi, ko so k meni v kabinet prihajale sodelavke, z navdušenjem pripovedovala o teh doživetjih. Rade so me poslušale, predvsem, ko sem jim povedala, koliko ljudi z vsega sveta v tišini časti in moli na vseh teh krajih.

Naslednji dan je bil popravni izpit za učenca, ki je imel celo leto negativne, ne samo pri meni, tudi pri drugih predmetih. Vem, da ima doma težave, saj sta starša ločena in nima spodbudnega učnega okolja. Ker ni znal, ni uspel popraviti, kar sta potrdili tudi profesorici, ki sta bili v komisiji.

Sama sem bila žalostna, saj sem upala, da se bo le nekaj naučil. Cel dan sem premlevala, kako naj ga spodbudim za jesenski rok. Odločila sem se, da pokličem po telefonu njegovo mamo in ji vse razložim. Bila je tako presenečena, saj ni pričakovala, da se bom zanimala in jim svetovala za naprej.

Rekla je, da se to še ni zgodilo, da bi jo učitelj poklical, in me z veselim glasom potolažila, da so pričakovali neuspeh, ker se ni naučil kemije, saj je imel že z angleščino in matematiko veliko dela. Počutila sem se mirno, saj sem vedela, da je pogovor vodila Božja Mati. Po pošti sem mu poslala gradivo in napisala nekaj spodbudnih besed, da bo avgusta zagotovo uspel.

Med petjem na avtobusu (pesem Moli, moli rožni venec ljubljeni slovenski …), me je prešinila misel, da bi tudi v naši družini vpeljali molitev rožnega venca. Pri nas doma ne bo šlo, sem že večkrat neuspešno povabila moža in otroke. Sem se pa odločila, da se bomo s svojo sestro ob torkih zvečer, ko ni večerne maše, pri najini mami, ki je vdova že več let, dobivale in molile rožni venec.
Metka Kastelic Sinigoj