Moj rožni venec

Vsak dan molim vse tri rožne vence in včasih še četrtega ali tudi več. To sem začela že takrat, ko sem bila na romanju v Medžugorju. Ko se zaradi hrbtenice bolj slabo počutim, moram počivati. Takrat začnem moliti rožni venec, da ne izgubljam časa. Sem samska in živim sama. Pogosto hodim na romanja. Vsak dan molim tisto molitev na podobici Žalostne Matere Božje za duhovne poklice v Stični. Srcu Jezusovemu smo se posvetili v naši družini in župniji že v letu 1925 ali 1926. Moji starši so kupili tudi sliki Jezusovega in Marijinega Srca. Takrat se je posvetila skoraj vsa naša fara. Moja mama so zelo zboleli. Zaobljubili so se, da bodo postavili znamenje s kipom Marijinega Srca, če bodo ozdraveli. To se je tudi zgodilo. Med vojno smo bili izgnani in je bilo vse pokradeno in razbito, samo križ v kotu in sliki Srca Jezusovega in Srca Marijinega ter kip Srca Marijinega so ostali nepoškodovani.

Marija

Življenje zakonskega para je rožni venec.

»Akademija ljubezni« je celica virtualne molitve za zaročence, zakonce, ločene in vdove, skratka deluje na področju zakonske pastorale; ustanovitelj močno poudarja pomembnost molitve za pare:

«Menim, da je sveti zakon kot trojica, kjer je tretja oseba v zakonu Bog. Zakonca mu morata dovoliti, da postane sestavni del njunega zakona, da bi se zakon lahko v polnosti uresničil. Molitev je duhovno dihanje zakonskega para, ki umešča Boga v srce zakonskega življenja.

Obstajajo seveda različne oblike skupne molitve. Jaz svetujem rožni venec. Svetujem ga zato, ker se katoličani radi izročamo Marijini priprošnji, in je rožni venec, poleg svete maše, naša priljubljena molitev. In tudi zato, ker se običajno ob sklepu podelitve zakramenta svetega zakona, zakonca izročita Devici Mariji in ji podarita šopek rož.

Poleg tega menim, da skupna molitev rožnega venca pomaga povezati zakonski par. Ko sem pripravljal premišljevanja za rožni venec za zakonce, sem prosil za pomoč sveti zakonski par, Marijo in Jožefa, da bi se molitev dotaknila Jezusovega Srca. Zame je življenje zakonskega para rožni venec.«

Guy Aimé Eblotié

Vir: Africa, La Croix

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Živi rožni venec, izvir moči za duhovne poklice

Živi rožni venec za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice in za njihovo stanovitnost ter svetost se imenuje molitev desetke svetega rožnega venca, za katero se ljudje odločijo ob spoznanju, da manjka danes v svetu več kakor sedem milijonov novih duhovnih poklicev, in da mora biti vsak duhovni poklic od nekoga izmoljen in iztrpljen! Predvsem pa je ta molitev rožnega venca odgovor na Jezusovo naročilo: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,37.38; Lk 10,2).

Živi rožni venec (ŽRV) pomeni skupino molivcev, zbranih v enem ali več vencih po 20 oseb, ki ob premišljevanju Jezusovega in Marijinega življenja molijo eno desetko od 20 skrivnosti rožnega venca. Tako en venec molivcev izmoli vsak dan vse 4 dele rožnega venca. Namen Živega rožnega venca je zahvala Kristusu in Mariji, Božji Materi ter prošnja za velike potrebe vesoljne Cerkve, med katerimi je na prvem mestu potreba in nujnost edinosti, pa tudi molitev za obuditev novih duhovnih poklicev. Molivci darujejo svojo desetko za edinost Cerkve, za nove duhovne poklice: duhovnikov, redovnikov, redovnic, misijonarjev, ljudi v svetnih ustanovah in v drugih oblikah Bogu posvečenega življenja sredi modernega sveta ter za njihovo stanovitnost in svetost. Jezus nenehno kliče dovolj delavcev na »ŽETEV«, vendar se vsi ne odzovejo njegovemu vabilu. Manjka jim poguma in ljubezni za popolno darovanje Bogu in ljudem. Z molitvijo živega rožnega venca prosimo vsak dan MARIJO – MATER VEČNEGA IN VELIKEGA DUHOVNIKA JEZUSA KRISTUSA, naj jim izprosi jasnega spoznanja, odločnosti, poguma in vztrajnosti v njihovi odločitvi.

+ p. Leopold Grčar OFM

Odmevi

Hvala za glasilo V Materini šoli. Kar težko ga vedno znova pričakujem. Danes sem se odločila, da vam napišem svoje veselje, ki sem ga doživela, ko sem  prebrala zadnjo številko. Sv. Bernard je pa res čudovit! Kako lepo zna napisati o Mariji. Resnično je s temi svojimi besedami v meni vžgal še večji ogenj ljubezni do naše čudovite Matere!

Ker so potrebe današnjega časa velike, čudim dolžnost, da se vam pridružim v Bernardovi družini.

Z zdravjem ni nič kaj dobro, toda to me ne moti, da se ne bi v globini povezanosti z Njim oklepala vere, našega največjega skupnega bogastva, četudi moramo kdaj skozi temne predore iskanj in bojev. Globoko v srcu ostaja luč Upanja, slutnja Ljubezni. Naše življenje je polnejše, kot si sploh moremo misliti; ne zaradi križa, ampak zaradi Njegove Ljubezni, ki nam daje moč, da se zaradi križa lahko še bolj darujemo. Srečna sem v Bogu, srečna tudi v trpljenju, ki mi ga Gospod pomaga osmišljati. Ostajam povezana z vsemi člani Bernardove družine. Že zavest, da sem v Bernardovi družini, me duhovno krepi, daje mi voljo za delo in molitev. Naša Bernardova družina ima v hišni kapeli pri Jezusu vsak dan mesto v spominu in molitvi. 

Naš razgovor z Bogom

Bog je vesel vsake naše molitve, pa naj bo ta prosilna, zahvalna ali slavilna. Z vsako se obračamo na Boga, z vsako se pogovarjamo s svojim Bogom.

Že pogovor z ljudmi nam toliko pomeni in smo veseli, če lahko vsaj na ta način s kom delimo svoje veselje in upe, zlasti pa svoje skrbi in trpljenje. Koliko nam lahko pomeni šele pogovor s svojim Stvarnikom, ki vidi človeku, svoji stvári, v dno duše! Zakaj se včasih tako težko pripravimo, da bi prišli pred nebeškega Očeta, zakaj mu včasih kar ne znamo zaupati svojih malih in velikih prošenj in smo raje zagrenjeni, malodušni? In vendar je tako vesel, če se obrnemo Nanj! Z razumevanjem sprejema naše pritožbe, s sočutjem nam briše solze, razočaranja in trpljenje, blagohotno posluša, kaj si želimo, kako načrtujemo svoje življenje, in celo, kaj mu svetujemo, da naredi za nas. Potrpežljivo čaka, da bomo končno le rekli, naj se zgodi Njegova volja, ne naša, in da ga bomo prosili za globljo vero, trdnejše upanje in gorečnejšo ljubezen – do Njega in do bližnjega.