FATIMA PO STOLETNICI FATIMA – OKNO UPANJA (66) Ničesar skritega ni več

Drugo uradno srečanje msgr. Tarcisija Bertoneja s sestro Lucijo je bilo 17. novembra 2001. Med ljudmi so nastali sumi: Ali je Sveti sedež res objavil celotno besedilo tretjega dela skrivnosti; ponavljala se je pritožba, da papež še ni posvetil Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, kakor je Devica zahtevala. Sestra Lucija je odgovorila: »Vse je bilo objavljeno, ničesar skritega ni več.«

Tistim, ki pišejo o novih razodetjih sestri Luciji, pa je dejala: »Nič od tega ni res. Ko bi imela nova razodetja, jih ne bi povedala nikomur, ampak neposredno svetemu očetu.«

Lucijina predstojnica v karmelu sestra Marija Celina, ki je napisala knjižico Sestra Lucija, naši spomini nanjo, piše v zvezi s tretjim delom fatimske skrivnosti:

»Zaradi polemik, ki so jih sprožile nekatere skupine, ki niso bile zadovoljne z besedilom tretjega dela Skrivnosti, ki so ga razkrili leta 2000, je prispel k nam poseben odposlanec Svetega sedeža, da bi iz ust sestre Lucije slišal potrditev, da je odslej vse razkrito (…) Hudo ji je bilo, da se okoli Skrivnosti toliko špekulira. Pred razkritjem je z nekoliko grenkobe govorila: 'O, ko bi živeli tisto najpomembnejše, kar je že razkrito! … Mislijo samo na ono, kar še ni, namesto da bi izpolnjevali prošnjo, ki je že znana; molitev in pokora! …' Po razkritju se je razširila nejevernost glede resničnosti besedila. Nekega dne sem ji rekla: 'Sestra Lucija, govori se, da obstaja še ena skrivnost!' Ona pa mi je odgovorila: 'Če to vedo, pa naj jo razkrijejo! Jaz ne poznam nobene več! … Nekateri ljudje niso nikoli zadovoljni! ne poslušajte jih!'«

Ker pri tretjem delu fatimske skrivnosti nimamo Marijinih besed, ampak le opis videnja, so nekateri začeli govoriti o posebnem Lucijinem dokumentu, ki vsebuje Marijina pojasnila tretjega dela fatimske skrivnosti. De Carli je msgr. Bertoneja vprašal o možnosti dveh Lucijinih dokumentov:

»Mar ni mogoče, da je prvi dokument vseboval Marijine besede, drugi pa opis videnja?«

Msgr. Bertone je odgovoril:

»Prvi dokument ne obstaja. Nikoli ga ni bilo v arhivu Svetega oficija (…) Vem dvoje: prvič, da se tisti, ki so skrbeli za arhiv, ne spominjajo dveh kuvert, ampak ene same. Drugič, beseda sestre Lucije, še več, njena uradna identifikacija: 'Je to tretja skrivnost in edino besedilo?' 'Da, to je tretja skrivnost in jaz nisem nikoli napisala ničesar drugega.'«

Na očitek, da je sestra Lucija večino stvari zamolčala, msgr. Bertone odgovarja:

»Saj je vendar vsaj sedemdeset let svojega življenja – potem ko se je naučila brati in pisati – preživela ob pisanju! Ne le, da je avtorica knjig, ki vsebujejo na stotine strani; odgovorila je tudi na tisoče pisem.«

Marija in kriza v Cerkvi

Ali nam ima Jezusova mati v sedanji krizi, ki pretresa Cerkev, kaj povedati? Marija je omogočila prihod Božjega Odrešenika na svet, ko je izrekla svoj »zgodi se«. Sv. Janez Pavel II. je poudaril, da poleg petrinjskega počela v Cerkvi obstaja še marijanski, ki prvega presega. Marija je bila večja od Petra v poznavanju evangelija, v udejanjanju modrosti in v krepostnem živ ljenju. Čeprav je Petra nepredstavljivo presegala, je Marija na Petrovo vodstveno službo odgovorila z isto ubogljivo besedo »zgodi se«. Kajti Marija je v Petru gledala Kristusa in je zato neprestano izkazovala pokorščino namestniku svojega Sina, kot jo je prej svojemu Božjemu Sinu. Mislim, da je temeljna  rešitev sedanje krize duhovne in notranje narave. Ne sprejemajo jo pa zaradi tega, ker se na zunaj ne kaže »znanstveno« in koristno.

Marija na nas vse – škofe, duhovnike, redovnike in laike – gleda kot na svoje majhne otroke, ki imajo globoko in neprestano potrebo po notranjem spreobrnjenju, ki je prvi pogoj, da bi Cerkev lahko navzven živela v pokorščini, čistosti in veselju. Naša Gospa z enkratno in osebno materinsko skrbjo opogumlja vsakega izmed nas, da bi bili v sedanjem času bolj velikodušni v evharističnem češčenju njenega Sina, v molitvi rožnega venca, v prejemanju zakramentov, v pokorščini namestniku njenega Sina in da bi povsod osebno mogli bolje storiti »vse to, kar nam bo rekel« (prim. Jn 2,5).

Zaupajmo potrebo po celotni prenovi Cerkve Materi Cerkve, da bi lahko Kristusovega namestnika in Božje ljudstvo – povezana sta po pokorščini – vodila s pomočjo nujnega očiščenja: tako bosta oba spet pogumno našla čistost, pokorščino in ljubezen, ki v polnosti odseva pravo Kristusovo telo.

Mark Miravalle

PO MARIJI K JEZUSU Ves pontifikat papeža Frančiška je marijanski

Papež Frančišek je ob stoti obletnici Marijinih prikazovanj v Cova da Iria poromal v Fatimo. Srečanje z njim sta ob tej priložnosti poleg portugalskega predsednika Marcela Rebelo de Sousa najavila še predsednik Kolumbije Juan Manuel Santos in predsednik Paragvaja Horacio Cartes, ki sta se na Portugalsko odpravila 12. maja 2017. Istega dne so prišli tudi voditelji držav Sao Tomé, Cape Verde in Gvineje Bissau.

Papež je na lizbonsko letališče prispel ob 16.00 in dve uri kasneje je bil v Fatimi. V fatimsko svetišče se je peljal s »papamobilom« in se najprej namenil h kapeli, ki je bila zgrajena točno na mestu prikazovanj leta 1917 (13. maj – 13. oktober). Bil je navzoč ob različnih dogodkih, vodil pa je tudi procesijo z baklami.

Lahko rečemo, da je ves pontifikat papeža Frančiška, ki ga je zaupal fatimski Devici Mariji maja 2013, »marijanski«, kar potrjujeta omenjeno dejanje in romanje v Fatimo 12. in 13. maja 2017.

Zenit

»Če boš širil rožni venec, boš rešen.«

Bartolo Longo je živel v letih od 1841 do 1926 v Italiji. V študentskih letih se je pričel ukvarjati s spiritizmom in je bil pod vse večjim vplivom zla. Zaradi ukvarjanja s spiritizmom je bil psihično izčrpan, njegov duh pa je vedno bolj blodil. Ko je srečal prijatelja iz otroških let, ga je ta spodbudil, da je obiskal svetega duhovnika. Naslednji dan je zelo vznemirjen vstopil v cerkev, posvečeno svetemu rožnemu vencu. O svojih dvomih in težavah se je pogovoril s p. Radentejem.

Naslednjo noč je Bartolo v sanjah videl svojo mater, ki se je približala njegovi postelji in mu nežno svetovala, naj se vrne h Kristusu. Močno vznemirjeni Bartolo je vstopil v cerkev, ki je bila posvečena presvetemu rožnemu vencu in je v njej srečal patra Radenteja in se pri njem spovedal. Ta je znal najti primerne besede. Spoved je bila iskrena in globoka. Kasneje je Bartolo tistim, ki niso verjeli v delovanje hudobnega duha prek spiritizma, dejal: »Vse to sem izkusil. Samo po čudežu svete Device sem se tega rešil.«

Nekega dne, ko je šel po polju, je v svojem duhu slišal glas: »Če boš širil rožni venec, boš rešen!« Hvaležen za to razodetje, se je popolnoma posvetil apostolatu. Kot dominikanski tretjerednik in apostol rožnega venca je evangeliziral področje Pompejev in tam zgradil baziliko, od koder Devica Marija deli vernikom velike milosti.

Okrog tega svetišča, danes papeškega in mednarodnega romarskega središča, je Bartolo Longo ustanovil številne dobrodelne organizacije za pomoč ljudem z družbenega dna, še posebej otrokom, mladim, sirotam in zapuščenim.

Papež sv. Janez Pavel II. je obiskal Pompeje leta 1979 in ob koncu leta rožnega venca, 7. oktobra 2003. Papež Benedikt XVI. je tja poromal 19. oktobra 2008. Sv. Janez Pavel II. je leta 1980 advokata Bartola Longa razglasil za blaženega.

ROŽNOVENSKI ŠOPEK MATERI MARIJI Hočeš ljubiti sveto Devico? Pogovarjaj se z njo!

Kako? Dobro moli rožni venec. Toda pri rožnem vencu ponavljamo vedno iste stvari! Vedno iste stvari? Ali tisti, ki se imajo radi, ne govorijo drug drugemu vedno istih stvari?

Kako zelo se bodo nadnaravne kreposti v nas povečale, če se bomo uspeli resnično pogovarjati z Marijo, našo Materjo! Ne prenehajmo ji prek dneva s srcem – besede pri tem niso potrebne – ponavljati kratke molitve …

Ona je mati in ti si njen sin ali hči. Ljubi te, kot bi bil njen edini sin na svetu. Zato se z njo pogovarjaj. Pripoveduj ji, kaj se ti je pripetilo, časti jo, imej jo rad. Nihče ne bo zate naredil tistega dobrega, ki bi ga moral storiti sam. Če boš hodil po tej poti, ti zagotavljam, da boš takoj našel vso Kristusovo ljubezen in se boš potopil v neizrekljivo življenje Boga Očeta, Boga Sina in Boga Svetega Duha …

Postal boš takšen kristjan, o kakršnem si včasih sanjal: izvrševal boš dela ljubezni in pravičnosti, vesel boš in močan, prizanesljiv do bližnjega in zahteven do samega sebe.

Sv. Josemaría Escrivá de Balaguer, ustanovitelj Opus Dei