Razstave v Muzeju krščanstva na Slovenskem v letih 2017 in 2018

Na pobudo p. Antona Nadraha želim v tem sestavku bralce glasila V Materini šoli spomniti na razstave, ki smo jih v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični pripravili v zadnjih dveh letih. Pripravljanje in postavitev razstav je tista dejavnost, ki je v muzejih še najbolj vidna in obiskovalcem znana, mnogo pa je še skritega, tihega dela, ki ga je potrebno čim bolje opraviti v skrbi za ohranjanje kulturne dediščine. Med ta dela zagotovo sodijo vsakoletna priprava in prijava finančnega in vsebinskega programa dela pri Ministrstvu za kulturo, vključevanje muzeja v evropske projekte, popisovanje muzejskih predmetov v inventarno in druge knjige, fotografiranje muzejskih predmetov, restavriranje predmetov, delo na terenu, iskanje umetnin pri zasebnikih in na trgu z umetninami, študij gradiva, skrb in dopolnjevanje stalnih razstav, snovanje novih pedagoških programov, sprejem in koordinacija najav turističnih skupin in posameznikov, ki si želijo ogledati muzej itd. Rezultati našega dela so vidni na razstavah, zapisani so v izdanih publikacijah, obiskovalcem so posredovani v vodstvih po razstavah, šolski mladini so predstavljeni na pedagoških delavnicah, širšo javnost pa o našem delu in naših zbirkah sakralne premične dediščine seznanjamo tudi preko različnih medijev.

Če se omejim le na občasne razstave, je naša »žetev« naslednja. V letu 2017 smo pripravili šest občasnih razstav, v letu 2018 pa štiri.

V postnem času leta 2017 smo odprli skupno gostujočo razstavo z naslovom Arma Christi ali vsak svoj križ nosi, ki jo je pripravila kustosinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Odprtje razstave je bilo pravo duhovno doživetje, saj ga je pospremil pogovor Barbare Trnovec s stiškim menihom p. Brankom Petauerjem o različnih razsežnostih pasijona in evangeljskega poročila o trpljenju Jezusa Kristusa. Večer je z izvedbo postnih pesmi pospremil stiški župnijski zbor Chorus Sitticensis. V Materini šoli smo o tej razstavi že natančneje poročali. Glej: Nataša Polajnar Frelih, Dve novi občasni razstavi v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, V Materini šoli, XXXII, julij–avgust 2017, str. 5–7.

Na predvečer 100. obletnice prikazovanj Device Marije v Fatimi na Portugalskem smo v petek, 12. maja 2017, slovesno odprli filatelistično razstavo o lanskoletnem romanju kipa fatimske Marije po slovenskih župnijah. V sodelovanju s Slovensko filatelistično akademijo jo je pripravil Tadej Weilguny, slovesno pa jo je odprl zaslužni stiški opat p. dr. Anton Nadrah. Naslednji dan, točno na dan 100. obletnice, je bil na pošti 1295 Ivančna Gorica dan v uporabo priložnostni poštni žig, ki je bil na voljo do 28. maja 2017. V Materini šoli smo o tej razstavi že natančneje poročali. Glej: Nataša Polajnar Frelih, Dve novi občasni razstavi v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični, V Materini šoli, XXXII, julij–avgust 2017, str. 5–7.

26. septembra 2017 smo v okviru Dni evropske kulturne dediščine 2017 gostili regijsko razstavo izbranih del mladih likovnikov osrednje Slovenije z naslovom Zakaj je polje jezero? Razstavo smo pripravili v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica.

18. novembra 2017 smo že tradicionalno odprli vrata 18. Festivalu Stična, ki ga že vrsto let organizira Kulturno društvo Stična. Tokrat smo v okviru 18. Festivala Stična gostili kar dve razstavi: fotografsko razstavo Tanje Ahčan, Parallel Universis / Vzporedni svetovi, in likovno razstavo Marije Tratar, Sakralna arhitektura.

7. decembra 2017 smo odprli lastno občasno razstavo o stiških urbarjih iz 16. stoletja. Avtor razstave in obsežne strokovne publikacije je bil naš kustos Tadej Trnovšek. Istočasno smo gostili razstavo Dolga zgodovina urbarjev, ki so jo pripravili sodelavci Arhiva R Slovenije in slovenskih arhivov. V Materini šoli smo o tej razstavi že natančneje poročali. Glej: Tadej Trnovšek, Stiški urbarji iz 16. stoletja, V Materini šoli, XXXIII, februar 2018, str. 4–6.

Ob 130. obletnici rojstva in 50. obletnici smrti dr. Paula Schebeste smo 21. decembra 2017 odprli občasno razstavo na temo delovanja misijonarjev po svetu in spoznavanja drugih kultur. S panojsko razstavo Baba wa Bambuti in z izbranimi muzejskimi eksponati, ki nam jih je v imenu muzeja posodil avtor razstave, dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani, smo predstavili avstrijskega misijonarja in antropologa dr. Paula Schebesto (1887–1967) ter njegove povezave s Slovenijo. Izdali smo tudi istoimensko publikacijo. V Materini šoli smo o tej razstavi že natančneje poročali. Glej: Nataša Polajnar Frelih, Občasna razstava Baba wa Bambuti, V Materini šoli, XXXIII, februar 2018, str. 7.

V letu 2018 smo pripravili štiri občasne razstave.

8. maja 2018 smo odprli razstavo z naslovom Ljubezni vere, in miru in sprave, ne branim se je vere Bogomile. Na razstavi smo v sliki in besedi predstavili zgodnjekrščanska središča na Slovenskem v pozni antiki in v zgodnjem srednjem veku. Avtor razstave je bil naš kustos Tadej Trnovšek. Ob odprtju razstave smo organizirali tudi zanimivo predavanje priznanega arheologa dr. Slavka Ciglenečkega na temo novih arheoloških odkritij za obdobje zgodnjega krščanstva na Slovenskem.

27. septembra 2018 smo v okviru Dni evropske kulturne dediščine 2018 gostili regijsko razstavo izbranih del mladih likovnih ustvarjalcev osrednje Slovenije z naslovom V objemu zvoka in slike. Razstavo smo pripravili, tako kot že vrsto let, v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica.

14. novembra 2018 smo ponovno odprli vrata Festivalu Stična, tokrat 19. Festivalu Stična. Mlada slikarka Ajda Kadunc je na ogled postavila svoja likovna dela, razstavo pa je poimenovala Definirano.

4. decembra 2018 smo v Evropskem letu kulturne dediščine 2018 slovesno odprli jubilejno razstavo, ki je posvečena 200-letnici uglasbitve in prve izvedbe božične pesmi Sveta noč, blažena noč (v originalu Stille Nacht! Heil’ge Nacht!). Leta 1818 sta pesem v Oberndorfu na Salzburškem prvič zapela Joseph Mohr, kaplan ter avtor besedila, in Franz Xaver Gruber, učitelj, organist in skladatelj. Pesem je danes prevedena v več kot tristo jezikov in narečij. Na ozemlju današnje Slovenije so jo v 70. letih 19. stoletja v Tržiču prvič v nemščini zapeli šolarji, tamkajšnji kaplan Jakob Aljaž pa je pesem pozneje prevedel tudi v slovenščino. Na razstavi sta predstavljena avtorja pesmi, zgodovina nastanka pesmi in njena izjemna širitev po svetu, vključno na Slovenskem. Odmev te svetovno znane pesmi pa se odraža tudi v materialni sakralni dediščini, to je v jaslicah. Zbirka jaslic v Muzeju krščanstva na Slovenskem obsega 20 različnih jaslic, tri so na ogled tudi na tej jubilejni razstavi. Razstavo in spremno publikacijo je pripravila avtorica tega prispevka, mag. Nataša Polajnar Frelih. Razstava bo na ogled do 9. 2. 2019. Več na: www.mks-sticna.si

Vljudno vabljeni v Muzej krščanstva na Slovenskem tudi v novem letu 2019.

mag. Nataša Polajnar Frelih,

direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem

Jaslice leta 2018 v stiški bazilikiJaslice leta 2018 v stiški baziliki

Jaslice so nastajale pod vodstvom Marjana Zadravca. Skupina jasličarjev je skušala v letošnjih jaslicah poleg Jezusovega rojstva, ki je središče vsega dogajanja, prikazati še gospodarstvo stiškega samostana na dveh področjih: v vinogradništvu in v ribogojstvu.

Takoj ko pridemo do jaslic, nas pozdravi prizor izpod Trške Gore: gostilna in zidanice, raztresene po vsem pobočju Trške Gore. Na vrhu prizora fotografija Trške Gore dopolnjuje pogled. Na Trški Gori je samostan nekdaj imel vinograde. Dobil jih je od oglejskega patriarha. Ker je bila na Trški Gori samostanska pristava in so menihi občasno tam živeli, je leta 1623 opat Jakob Reimprecht dal zgraditi lepo cerkev Marijinega rojstva. Nad glavnim vhodom je dal narediti še svoj grb. Cerkev je kmalu postala romarska. Glavni romarski shod je za malo mašo, 8. septembra.

Drugi prizor je iz življenja samostana pred drugo svetovno vojno. Desno od glavnega vhoda je prikazan pogled iz Ivančne Gorice proti samostanu. Takoj ob vhodu je prikazano ribogojstvo, ki ga je samostan začel v zelo intenzivni meri leta 1939, ko je z Dravsko banovino podpisal dolgoročno pogodbo o gojenju rib za Ribogojni zavod Dravske banovine. Samostan se je obvezal, da bo letno prejel v valjenje najmanj 200.000 iker krapov in postrvi. V pogodbi so še zapisali, da bo samostan v vzgojo prevzel najmanj 400.000 mladic omenjenih vrst rib.

Prav zato je samostan dal zgraditi na Marofu 13 modernih ribnikov, ki so se raztezali na površini treh hektarov. Zgradili so še vse pripadajoče naprave, ki bi omogočale strokovno ribogojstvo. Ta velikopotezni načrt ni nikoli v celoti zaživel. Že leta 1941je zaradi vojnih razmer Dravska banovina odstopila od sodelovanja.

Tako so v jaslicah na desni strani prikazani ribniki, stiški potok, čuvajnica ob ribnikih in kapelica na polju.

Božična skrivnost je prikazana v petih prizorih: Jožef in Marija iščeta prenočišče, hlev z ženo, ki molze kravo, Jožef in Marija v hlevu, kjer pripravljata za Jezusovo rojstvo, prizor rojstva in zadnji prizor, ko pridejo sveti Trije kralji počastit Dete Jezusa v jaslicah.

Vsa pokrajina ob jaslicah daje pečat gospodarskega dogajanja v okviru stiškega samostana: menihi orjejo njive, možje odvažajo ribe, kupci za ribe v srbskih narodnih nošah in prometna cesta iz Ivančne Gorice do samostana. Posebnost letošnjih jaslic sta tudi dva pastirja. V enem od pastirjev je prikazan papež Frančišek, v drugem pa ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Oba sta oblečena v pastirsko obleko in se bližata osrednjemu prizorišču.

p. Branko Petauer

Duhovne prireditve v Stični v letu 2018/19

FEBRUAR

15. – 17. P. Maksimilijan File, birmanci

22. – 24. P. Maksimilijan File, birmanci

22. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

MAREC

1.– 3. P. Maksimilijan File, birmanci

7. – 10. P. Vital Vider, zakonci z otroki

8. – 10. P. Nadrah, Bernardova družina

8. – 10. P. Maksimilijan File, birmanci

10. ob 14.30 Bernardova družina

15. – 17. P. Maksimilijan File, birmanci

16. nadškof Marjan Turnšek, animatorji

22. – 24. P. Maksimilijan File, birmanci

29. – 31. P. Maksimilijan File, birmanci

29. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

APRIL

6. – 7. Skupnost Emanuel

11. – 14. P. Vital Vider, Zakonci z otroki

14. ob 14.30 Bernardova družina

26. ob 19.30 češčenje Jezusovega in Marijinega Srca

Prijave za skupine v Domu duhovnosti sprejema voditelj Doma p. Nikolaj:

po emailu opatija.dom.duhovnosti@gmail.com

ali na telefon: 041 972 813

Večdnevne skupine se redno začno ob 18.00 zvečer, ali po dogovoru.

Prijave posameznih udeležencev sprejemajo voditelji skupin.

P. dr. Nikolaj Aracki, GSM: 041/972 813; e-naslov: nikolaj.aracki@rkc.si

P. Andrej Benda, GSM: 041/918 432; e-naslov: andrej.benda@rkc.si

P. Krištof Čufer, GSM: 031/314 044; e-naslov: kristof.cufer@rkc.si

Ciril Čuš, GSM: 031/888 276; e-naslov: ciril.cus@rkc.si

P. Maksimilijan File, GSM 031/711 794; e-naslov: maksimilijan@sticna.si

Klemen Križaj, Zdravo življenje, tel.: 01/787 70 65

P. Lojze Markelj, GSM 031/755 945

Dr. Maksimilijan Matjaž, maksimilijan.matjaz@rkc.si

P. Anton Nadrah, tel. 01/78 77 100; e-naslov: anton.nadrah@rkc.si

Janez Novak; prijave: Mojca Kastelic: e-naslov: gabri@siol.net

P. Branko Petauer, GSM 031/687 802; e-naslov: branko.petauer@rkc.si

P. Vital Vider, tel. 02/332 13 74; e-naslov: vital.vider@rkc.si

Bernardova družina bo imela v letu 2019 srečanja na 2. nedeljo v mesecu v opatovi kapeli od 14.30 do 16.30: 13. januarja, 10. februarja, 10. marca, 14. aprila, 12. maja (romanje), 9. junija, 20. avgusta (ob 19.00 v baziliki), 8. septembra, 13. oktobra, 10. novembra in 8. decembra.

Češčenje Jezusovega in Marijinega Srca bo leta 2019 na zadnji petek v mesecu v opatovi kapeli od 19.30 do 21.30: 25. januarja, 22. februarja, 29. marca, 26. aprila, 31. maja, 28. junija, 26. julija, 30. avgusta, 27. septembra, 25. oktobra, 29. novembra in 31. decembra.

Fatimska pobožnost bo v stiški baziliki 13. v mesecu ob 19.30: 13. maja, 13. junija, 12. julija, 13. avgusta, 13. septembra in 13. oktobra.

Duhovne vaje za župnijske animatorje in posvečene Jezusovemu in Marijinemu Srcu bodo s spremljanjem p. Antona Nadraha, g. Srečka Frasa in g. Janeza Mraka od petka, 25. januarja ob 18.00 do nedelje, 27. januarja po kosilu. Prijave: anton.nadrah@rkc.si – tel. 01/78 77 100.

Duhovne vaje za vse odrasle (posebej za Bernardovo družino) bodo s spremljanjem p. Antona Nadraha od 8. marca ob 18.00 do 10. marca po kosilu in od 6. septembra ob 18.00 do 8. septembra po kosilu. Prijave: anton.nadrah@rkc.si

Jaslice leta 2018 v stiški baziliki

Jaslice so nastajale pod vodstvom Marjana Zadravca. Skupina jasličarjev je skušala v letošnjih jaslicah poleg Jezusovega rojstva, ki je središče vsega dogajanja, prikazati še gospodarstvo stiškega samostana na dveh področjih: v vinogradništvu in v ribogojstvu.

Takoj ko pridemo do jaslic, nas pozdravi prizor izpod Trške Gore: gostilna in zidanice, raztresene po vsem pobočju Trške Gore. Na vrhu prizora fotografija Trške Gore dopolnjuje pogled. Na Trški Gori je samostan nekdaj imel vinograde. Dobil jih je od oglejskega patriarha. Ker je bila na Trški Gori samostanska pristava in so menihi občasno tam živeli, je leta 1623 opat Jakob Reimprecht dal zgraditi lepo cerkev Marijinega rojstva. Nad glavnim vhodom je dal narediti še svoj grb. Cerkev je kmalu postala romarska. Glavni romarski shod je za malo mašo, 8. septembra.

Drugi prizor je iz življenja samostana pred drugo svetovno vojno. Desno od glavnega vhoda je prikazan pogled iz Ivančne Gorice proti samostanu. Takoj ob vhodu je prikazano ribogojstvo, ki ga je samostan začel v zelo intenzivni meri leta 1939, ko je z Dravsko banovino podpisal dolgoročno pogodbo o gojenju rib za Ribogojni zavod Dravske banovine. Samostan se je obvezal, da bo letno prejel v valjenje najmanj 200.000 iker krapov in postrvi. V pogodbi so še zapisali, da bo samostan v vzgojo prevzel najmanj 400.000 mladic omenjenih vrst rib.

Prav zato je samostan dal zgraditi na Marofu 13 modernih ribnikov, ki so se raztezali na površini treh hektarov. Zgradili so še vse pripadajoče naprave, ki bi omogočale strokovno ribogojstvo. Ta velikopotezni načrt ni nikoli v celoti zaživel. Že leta 1941je zaradi vojnih razmer Dravska banovina odstopila od sodelovanja.

Tako so v jaslicah na desni strani prikazani ribniki, stiški potok, čuvajnica ob ribnikih in kapelica na polju.

Božična skrivnost je prikazana v petih prizorih: Jožef in Marija iščeta prenočišče, hlev z ženo, ki molze kravo, Jožef in Marija v hlevu, kjer pripravljata za Jezusovo rojstvo, prizor rojstva in zadnji prizor, ko pridejo sveti Trije kralji počastit Dete Jezusa v jaslicah.

Vsa pokrajina ob jaslicah daje pečat gospodarskega dogajanja v okviru stiškega samostana: menihi orjejo njive, možje odvažajo ribe, kupci za ribe v srbskih narodnih nošah in prometna cesta iz Ivančne Gorice do samostana. Posebnost letošnjih jaslic sta tudi dva pastirja. V enem od pastirjev je prikazan papež Frančišek, v drugem pa ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Oba sta oblečena v pastirsko obleko in se bližata osrednjemu prizorišču.

p. Branko Petauer

ZA ZIDOVI SAMOSTANA

Urednikova beseda

Končale so se številne prireditve, ki so običajno ob slovesu starega leta. Ob 200-letnici najbolj znane in priljubljene božične cerkvene pesmi Sveta noč je bila v četrtek, 4. decembra 2018, v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični otvoritev posebne spominske razstave. V naši baziliki je bil na sam božični praznik zvečer nastop Mešanega pevskega zbora Stična, Otroškega pevskega zbora Župnije Stična in Mladinskega pevskega zbora Stična.

Kakor že lani so tudi letošnje jaslice v baziliki nekaj posebnega in so zato vredne ogleda. Ohranili smo do 2. februarja. Sledi nekaj zapisov obiskovalcev: Čudovito prikazana zgodba, zelo lepa postavitev; vse pohvale izdelovalcem. – Mislim, da so najlepše jaslice v Sloveniji. – Čudovite jaslice, res lepo dodelane in z veliko detajli. – Bog blagoslovi vaš trud z obilnimi milostmi. – Krasne jaslice. Občudujem domiselne prizore, saj sem tudi sama ljubiteljica jaslic. – Jaslice so prelepe. Veliko smo jih že videli, a te so zares izjemne.

Udeleženci Doma duhovnosti v letu 2018: en dan 2292, dva dni 1449, tri dni 527.

Kronist poroča, da je Sitik prestal certifikacijo za proizvodnjo EKO kisa, ki ga bomo prodajali na trgu Velike Britanije. Po pogodbi za leto 2019 je predvidenih 15.000 litrov. V samostanskem gozdu Bojansko pa sekajo celulozni les za sekance za kurjavo v samostanu, cerkvi in še kje. Pripravili ga bomo za del te kurilne sezone in za prihodnjo.

Od že zgrajenega rondoja pri Akrapoviču na Hudem do rondoja, ki bo zgrajen pri samostanski vrtnariji, bo nova cesta zavzela 1,20 ha samostanskih zemljišč. Občina Ivančna Gorica načrtuje pridobitev zemljišč in gradbeno dovoljenje v letu 2019, verjetno pa tudi celotno izgradnjo obvoznice.

Tej številki je priložena položnica za prostovoljne prispevke namesto naročnine. Priporočamo se vaši velikodušnosti in se hkrati zahvaljujemo tistim, ki ste že dali svoj prispevek. Naj bi dodana položnica za nikogar ne bila povod, da glasilo odpove. Naj položnico raje vrže v koš. Če veste za koga, ki bi naše glasilo rad bral, sporočite z njegovim privoljenjem njegov naslov.

Naj v novem letu na Marijino priprošnjo vse spremlja obilen Božji blagoslov!

p. Anton Nadrah

DOMAČA ZDRAVILA Revmatska obolenja

To so vse bolezni v hrbtenici, sklepih in kosteh, ki so pogosto kronične. Povzročajo jo motnje v obrambnem sistemu, pomanjkljivo razstrupljanje telesa, različna vnetja in okužbe.

Bolezen se pojavlja najpogosteje med 30. in 50. letom starosti. Začne slabeti sklepna ovojnica, nato vnetje prodre do sklepnega hrustanca, sledi obraba kosti in na koncu pride do deformacije sklepov.

Z dobro preventivo lahko bolezni gibalnega sistema preprečimo ali vsaj odložimo. Ta obsega zdravo prehrano s čim manj maščob, veliko vitaminov, rudnin ter zadosti gibanja (hoja, plavanje, kolesarjenje).

Kadar bolezen že nastopi, si pomagamo z glino, gabezom ali razredčenim jabolčnim kisom. Tudi pitje zdravilnih čajev blaži težave povezane z revmo, to so zelišča: kopriva, brezova, angelika, močvirski oslad, sivka, veliki oman, trpotec, preslica, zlata rozga.

Artritis

Artritis je kronična vnetna sistemska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe rok in nog, zapestje in kolena. Imunski sistem izgubi orientacijo, se ne obrne le proti povzročitelju od zunaj, ampak začne uničevati tudi zdrave celice lastnega telesa. Drugi vzroki so še podedovano nagnjenje, razne okužbe, pogosto tudi prehladi. Redna uporaba obkladkov iz gline in šentjanževega olja blaži obolenje.

Artroza

Pojavi se zlasti v kolenih in kolkih. Je posledica staranja, preobremenitve, poškodb ali prirojenih nagnjen.

Najprej se pojavi napetost, ki preide v tiščanje in drgnjenje kosti, kar povzroča hude bolečine z oteklinami. Hrustanec nima lastne oskrbe s krvjo, ampak ga oskrbuje „sklepno mazilo“. Ko hrustanec propade, se začne pri gibanju načenjati kostno tkivo.

Bolečine blažijo hladni obkladki in isti postopki kot pri artritisu.

Putika

Se pojavi samo na enem delu telesa, kadar je preveč sečne kisline. Začne se na palcu noge, kasneje se pojavi tudi na sklepih. Oboleli del oteče in močno boli. Trenutno pomagajo mazila iz gabeza in divjega kostanja.

Sečno kislino iz organizma odstranimo s pitjem čaja iz koprive, njivske preslice, breze, velikega omana, trpotca in rmana.

Išias

Je bolečina, ki jo povzroča pritisk na živčne korenine v spodnjem delu hrbtenice. Glavni vzrok so obrabe spodnjih dveh medvretenčnih ploščic. Pomagajo glineni obkladki na križu, ležanje na suhi praproti, pitje čajev za prečiščenje telesa, protibolečinska mazila.

Tel. št. 01 7877 065

e-pošta: info@sitik.si

farm. Klemen Križaj

Razmišljanja ob zmedi

52. Stari vzorci

Ko rod za rodom vztrajno išče

recept za srečo brez napora,

le redko se zaveda, da ponavlja

nerabne, stare, a še vedno zapeljive vzorce,

ker mu ni mar izkušenj prednikov

in ker človekovo srce

goji in hrani v sebi vedno iste težnje.

53. Pohlep

Ni le brezvestno grabljenje bogastva,

pa naj bo skrito ali izzivalno,

izraz bolestnega pohlepa.

Podobno zasvojeni so ljudje,

ki pravijo, da jim ni mar imetje,

a si med tem prisvajajo oblast totalno.

54. Samostojnost in odvisnost

Kdor hoče biti neodvisen,

če prej ni samostojen - pade.

Kdor je krepak, sprejema rad oporo,

a šibki jo odklanja iz bojazni,

da ga močnejši ne izrabi.

Samozavesten človek, ki stoji na lastnih nogah, ve,

da medsebojno smo odvisni vsi,

a kljub zaupanju je vendarle – previden.

dr. Marko Kremžar

Vir največje moči I/15 Četrta razsežnost

Kadar gre za druge reči, je čisto gotovo, da je »čas zlato«. Kadar pa gre za molitev, nas »čas« lahko spravi v obup. Dasi nam je namreč Gospod obljubil, da nam bo dal, kar ga bomo prosili, če bomo prosili z vero, ne da bi omahovali, vendar pa nismo nikjer brali kake obljube, da nam bo dal takoj, kar ga bomo prosili. Ko je Kristus čudežno ozdravljal, je takoj dal, kar so ga prosili, nikjer pa nismo zasledili obljube, pa smo jo zelo iskali, da bo delal tako vselej.

David je mnogokrat prosil Boga, naj hitro usliši njegovo prošnjo: »Gospod, hiti mi pomagat!« Pa ne vemo, ali mu je Gospod vedno tudi takoj pohitel na pomoč. Bog sicer zanesljivo in ob pravem času da, kar ga prosimo, vendar ta čas ni nujno v najbližji prihodnosti.

Ker odgovora na svojo prošnjo ne prejmemo takoj, čeprav ga nazadnje vendarle dobimo, je med Španci v rabi domač pregovor: »Bog stiska, pa ne zadavi!«

Zakaj se večkrat tako dogaja? Ali ni za Boga vseeno, če nam da takoj, kar ga prosimo, namesto da bi nam dal jutri?

Odgovor na to vprašanje dobimo v Svetem pismu (Prg 3,1–7): »Vse stvari imajo svoj čas, in vse, kar je pod nebom, se zgodi v trenutku, ki je določen …; je čas prošenj in čas jemanja«.

Dober razlog, zakaj usliši Bog naše molitve večkrat šele čez dolgo časa, je v tem, ker sta molitev in božja previdnost zelo tesno povezani.

Vsaka kriza ustvari svojega gospoda. Kriza, ki se je odigrala v raju, je dala gospostvo Satanu!

Bog je dal človeku gospostvo nad stvarstvom, dal mu je gospostvo, ki je sicer pripadalo le njemu, kajti: »Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje: svet in vsi njeni prebivalci« (Ps 23, 1). In rekel je: »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti, in naj gospoduje ribam morja in pticam neba in živalim in vsej zemlji in vsemu, kar lazi in se giblje po zemlji« (1 Mz 1,26). »Malo pod angele si ga postavil, s slavo in častjo si ga ovenčal, in izročil si mu gospostvo nad deli svojih rok. Vse si postavil k njegovim nogam…« (Ps 8, 6–7).

Po grehu pa je človek prešel pod oblast hudiča, »kneza tega sveta«, zoper katerega je prišel Kristus na svet, da se zoper njega vojskuje: »Zdaj bo knez tega sveta izgnan« (Jn 12,31). »Ne bom veliko več govoril z vami, zakaj vladar tega sveta prihaja; meni sicer nič ne more« (Jn 14,30). »Vladar tega sveta je obsojen« (Jn 16,11). »Ampak to je vaša ura in oblast teme« (Lk 22,53).

Odkar je torej človek grešil, je duša vsakogar postala bojišče, kjer se borita Bog in hudič, kako bi jo pridobila zase. Da bi nam pomagal v tem trajnem boju, v katerem brez božje milosti ne moremo zmagati, nam je Bog dal v roke »ročni telefon«, da ga lahko prosimo na pomoč v vseh stiskah tega boja, ki bo trajal do konca našega življenja. »Človekovo življenje na zemlji je neprestano vojskovanje« (Job 7,1). Ta ročni telefon je molitev. Ta nas stalno oskrbuje z večno zvezo z našim Vojskovodjem, z Njegovim glavnim stanom. Tako ga obveščamo o stanju borbe in ga prosimo potrebne pomoči. Brez tega sredstva bi bedno propadli. Zato je molitev za naše večno življenje nujno potrebna. Pozabiti namreč ne smemo, kar smo že prej rekli, da učinek molitve ni v tem, da Boga ganemo, marveč da ga prosimo stvari, ki nam jih je namenil dati, če ga bomo prosili. Bog hoče, da smo v vsem, zlasti pa v tem boju zoper hudobnega duha popolnoma odvisni od njega, zato tudi hoče, da ga neprestano prosimo pomoči.

Satan prav dobro ve, da pademo njemu v roke, če ne molimo: »Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo!« je rekel Zveličar svojim učencem (Lk 22,40). Molitev je duhovno orožje. Ker pa je hudič duh, spada molitev na njegovo operacijsko področje. Tukaj je torej tisto področje, kjer stopi Satan v akcijo, ne pa tam, kjer mize plešejo, ali pa delajo ne vem kakšen spiritistični ogenj. Tu, na duhovnem področju naše duše in v njegovem lastnem območju se razvija njegova borba z največjo delavnostjo. »Trezni bodite in čujte, zakaj vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri« (1 Pet 5,8). Za boj zoper tega sovražnika nam sveti Pavel svetuje: »Nadenite si vso Božjo bojno opravo, da se boste mogli ustavljati hudičevim zvijačam. Kajti ni se vam bojevati zoper meso in kri, ampak zoper vladarstva, oblasti, duhovne gospodovalce te teme, zoper duhove v podnebju. Zaradi tega si nadenite vso Božjo bojno opravo, da se boste mogli ob hudem dnevu postaviti v bran, vse premagati ter obstati … Zraven po ob vsakem času v duhu molite z vsakršno molitvijo in prošnjo in v ta namen čujte z vso vztrajnostjo in prošnjo za vse svete in tudi zame« (Ef 6,11–20).

V tem torej jasno vidimo, da je molitev tisto orožje, ki nam je priporočeno za boj in za zmago nad duhom teme.

Zato je naravno, da si hudobni duh, ki pozna moč tega orožja, prav posebno prizadeva, da bi nas v molitvi omajal in nam vzel pogum. Vse kaže, da ni brez podlage trditev, da je vse, kar naše zaupanje v molitvi zmanjšuje, neposredno ali posredno hudičevo delo. Prepričani smo, da je glavno hudičevo delo, da bi nas pogubil, v tem, da nas odvrača od molitve. Hudiču ni toliko mar, ali veliko molimo, kakor to, da slabo molimo! Farizejeva molitev mu je bila bržkone zato zelo všeč, medtem ko je bil ob ponižni cestninarjevi molitvi gotovo zelen o jeze.

Hudiča malo briga, ali dolgo molimo in opravljamo neskončno dolge molitve in jih tisočkrat ponavljamo. Zdi se celo, da mu je taka navada, množiti in podaljševati molitev, nadvse všeč, saj je budiste navdihnil s čudnim sistemom, da svoje molitve množijo s posebnimi molitvenimi mlinčki. Dolg papirnat trak je ovit na dveh valjarjih, ki ju vrti voda, kakor mlinska kolesa. Pri tem z valjev razvija papirni trak, na katerem je neštetokrat napisano: »Oh Mani Padme Hum!« Ker se valja neprestano vrtita, pobožni budisti s pomočjo tega mlinčka poskušajo, da jih Buda usliši.

Tako imamo – žal – tudi veliko kristjanov, ki neutrudno, glasno ponavljajo svoje molitve, brez vere in zaupanja. Tega se hudič zelo veseli, saj dobro pozna neuspešnost takih molitev.

Ko smo rekli, da moramo pri molitvi imeti vero, hočemo s tem reči, da je treba imeti zaupanje v Boga, ne pa v molitev, ki jo opravljamo. Veliko jih je namreč, ki govorijo o molitvi nekako tako, kakor tisti, ki hvalijo kako zdravilo: »Vzemite to zdravilo, to je zelo dobro zoper kašelj!« Tako tudi govore nekateri: »Priporočam vam tole molitvico, ki je v tej ali oni zadevi zelo učinkovita!« To je neokusna nespamet! Ni namreč molitve, ki bi bila sama na sebi učinkovita. Tisto, kar je učinkovito in kar tudi molitev naredi učinkovito, je naša vera in naše zaupanje v Boga, ne glede na to, kakšne besede izgovarjamo. Vera in zaupanje morata biti oprta na Boga, ne pa na besedilo molitvice. Že večkrat smo rekli, da so molitvice dobre, da nas ganejo in tako usposobijo, da molimo z vero in zaupanjem. Nobena molitev pa ni učinkovita sama iz sebe, niti očenaš ne.

Hudič namreč nima nič zoper naše molitve, da jih le ne opravljamo z vero in zaupanjem, ponižno in vdano v Božjo voljo. Trudi pa se, in še zelo, zoper molitve, ki imajo omenjene lastnosti. Pozna njih moč.

Molitev je duhovna prvina in spada zato v tisto področje, kjer deluje hudič, ki je duh. Verjetno smemo pripisati njegovemu delovanju, da se včasih v nas zakasni spoznanje, da je naša molitev že bila uslišana. Glede tega je treba opozoriti na naslednje mesto iz Svetega Pisma: »Tiste dni sem jaz, Daniel, v solzah, ne da bi pokusil kaj boljšega kruha, mesa ali vina, tri tedne vztrajal … (Prosil je namreč, da bi spoznal neke vrste prihodnje dogodke). Ob koncu treh tednov se mi je prikazal nadangel Gabrijel in mi rekel: 'Daniel, mož želja, poslušaj moje besede, ki ti jih govorim…Ne boj se, Daniel! Zakaj od prvega dne, ko je tvoje srce zaželelo spoznanja in si bil žalosten pred obličjem svojega Boga, so bile tvoje prošnje uslišane. In prišel sem zaradi tvojih molitev. Toda knez kraljestva Perzijcev se mi je zoperstavljal 21 dni, in glej, Mihael mi je prišel na pomoč …«

K temu dodajmo tole opombo: Od prvega dne, ko je Danijel začel moliti, je bila njegova molitev uslišana in angelu Gabrijelu je bilo rečeno, naj Danijelu to naznani. Gabrijela pa je angel Perzijcev zadrževal tri tedne, da ga je moral podpreti Mihael. Bodisi da je bil angel Perzijcev dobri angel, kakor učijo nekateri, bodisi hudobni, kakor razlagajo drugi, vsekakor se je obvestilo, da je Danijelova molitev uslišana, po Božjem privoljenju, zakasnilo za tri tedne.

Tukaj torej vidimo, da Bog more dopustiti, da se zakasni spoznanje, da je naša molitev bila uslišana, kar vsekakor postavlja naše zaupanje na preizkušnjo.

Zato ni neverjetno, da skuša hudič po Božjem dopuščenju z vsemi mogočimi sredstvi zadrževati izid naših prošenj kar najdlje mogoče in tako ustvariti v nas nezaupanje.

Prav gotovo nobena stvar tako ne jemlje poguma tistemu, ki moli, kakor dejstvo, da se čas uslišanja zavlačuje neskončno dolgo. Ker torej hudič to ve, mar ne bo skušal na vse načine preprečiti, da bi naša prošnja bila uslišana, ali vsaj da bi za njeno uslišanje ne zvedeli, da bi nas tako napravil malodušne in nezaupljive do Boga?

»Že toliko časa prosim Boga, pa me ne usliši; čemu naj še naprej molim?« Kolikokrat slišimo take besede, ki delajo hudiču nemajhno veselje! Vselej, ko »čas« ali četrta razsežnost povzroči, da začnemo pri molitvi omahovati, je naš hudobni sovražnik dosegel svojo zmago. Ne le, ker smo tako v nevarnosti, da izgubimo, kar smo prosili, marveč tudi, ker bi v svoji obupanosti v prihodnje utegnili nehati moliti. Vselej pa, kadar nehamo prositi, kar potrebujemo, zmaga hudič.

Zato nikar ne pozabimo, da naš Gospod Bog nikoli ni obljubil, da nas bo nemudoma uslišal, tudi tedaj ne, če ga z globoko vero in zaupanjem prosimo. In če nas zavoljo tega, ker nismo takoj dobili odgovora, spravi četrta razsežnost – čas - v omahovanje, smo svoj čas zares – zapravili!

C. M. de Heredia