V aprilu 2017 smo napredovali za 3 zrna. Bog
povrni vsem sodelujočim. Se priporočam še za naprej. Smo v mesecu maju,
Marijinem mesecu, mesecu šmarnic. Marija je Mati duhovnih poklicev in bo zelo
hvaležna vsem, ki zanje molite. Ko pišem te vrstice, smo v tednu molitve in
dela za duhovne poklice. Vsako leto nas ta teden sprašuje: »Kaj si doslej
storil za duhovne poklice?« Morda se prav v tem času kakšen fant ali dekle
borita v sebi za odločitev popolne podaritve Bogu. Naj Mati Marija prebudi v
srcih mladih ljudi željo po duhovnih poklicih, že poklicanim pa izprosi
vztrajnost in gorečnost v ljubezni do Boga in do bližnjega. Prihodnost
Slovenije je na področju duhovnosti v veliki meri odvisna od dobrih duhovnikov,
redovnikov in redovnic, diakonov, katehistinj in drugih poklicev.
Vse najpomembnejše informacije o epidemiji COVID19 Slovenske Škofovske Konference
Viri objav
Tekst v blogu je iz objav glasila V Materini šoli, glasila Bernardove družine. Izdaja: Cistercijanska opatija Stična, Stična 17, 1285, Ivančna gorica, Slovenija
četrtek, 22. junij 2017
sreda, 21. junij 2017
Jubilejna posvetitvena molitev ob fatimski stoletnici
Pozdravljena, Gospodova Mati,
Devica Marija, Kraljica rožnega venca iz
Fatime!
Blagoslovljena si med ženami,
podoba Cerkve, odeta z velikonočno lučjo,
čast našega ljudstva,
zmagoslavje nad zlom.
Prerokba Očetove usmiljene ljubezni,
učiteljica oznanila Sinove blagovesti
in znamenje žarečega ognja Svetega Duha.
V tej dolini sreče in bolečine nas pouči
o večnih resnicah, ki jih Oče razodeva malim.
Pokaži nam moč svojega zavetniškega plašča.
Tvoje brezmadežno Srce
naj bo pribežališče grešnikov
in pot, ki vodi k Bogu.
Združen/a s svojimi brati,
v veri, upanju in ljubezni,
se ti izročam.
Združen/a s svojimi brati, se po tebi posvečam
Bogu,
o Devica rožnega venca iz Fatime.
Končno bom, odet/a s svetlobo, ki sije iz
tvojih rok,
poveličeval/a Gospoda vekomaj.
Amen.
torek, 20. junij 2017
Zakaj Marija naroča, da obhajamo ravno pet prvih sobot?
Spovednik je vprašal sestro Lucijo, zakaj ravno pet sobot in ne devet, kot neke vrste devetdnevnica. Lucija je – šele po daljšem času, potem ko je v molitvi dobila odgovor – pojasnila: „… gre za pet vrst žalitev in kletev, ki ranijo Marijino Brezmadežno Srce“.
1. Sramotenje Marijinega brezmadežnega spočetja
Blaženi papež Pij IX je 8. decembra 1854
razglasil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju. Vsebina dogme je, da je
Marija že od spočetja prosta izvirnega greha in njegovih posledic. Je „polna
milosti“ od prvega trenutka svojega bivanja. Ta nauk ni nov! Prvi cerkveni
očetje so primerjali Marijo z Evo pred padcem v greh: vsa čista in brez greha.
Sv. Amrož je učil, da je bila „Marija brez vsakega madeža greha“. Že v 6.
stoletju so jo klicali „Brezmadežna“.
V t. im. „protoevangeliju“ beremo: „Sovraštvo
bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim in njenim zarodom. On bo strl
tvojo glavo, ti pa boš ranila njegovo peto« (1 Mz 3,15). Med kačo in ženo je
radikalno nasprotje. Pozornost vzbuja, da je od leta 1830 v vseh velikih
Marijinih prikazovanjih vedno poudarjeno „brezmadežno spočetje“ in „brezmadežno srce“.
Leta 1830 se je Marija v Rue du Bac
prikazala sv. Katarini Labouré. Naročila ji je, naj da kovati medaljo z
napisom: „O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo.“ Brezmadežno Srce Marijino naj bo naše
zavetje! Marija je obljubila velike milosti tistim, ki z zaupnjem nosijo to
medaljo.
Leta 1858 se je Marija v Lurdu 18-krat
prikazala štirinajstletni Bernardki Soubirous. 25. marca je odgovorila na
vprašanje, kdo je, z besedami: „Jaz sem Brezmadežno Spočetje.“ Sv. Maksimiljan
Kolbe je pojasnil, da Marija s tem pove nekaj o svojem dejanskem bistvu, o
svoji naravi, kot polna milosti, od Boga ustvarjena, kot „novo stvarstvo“.
2. Sramotenje Marijinega devištva
Marijino
devištno je bilo ohranjeno pred rojstvom, ob Jezusovem rojstvu in po njem.
Cerkveni očetje razlagajo Marijino devištvo ob rojstvu z lepo prispodobo: Kakor
gre svetloba skozi steklo, ne da bi ga poškodovala, tako je Jezus zapustil
naročje svoje Matere na čudežen način, tako da je Marijino telesno devištvo
ostalo nedotaknjeno. Sv. papež Janez Pavel II. je učil, da je bilo Marijino
telesno devištvo izraz njene popolne hoje za Jezusom. Marija je z Jožefom
živela deviško in poleg Jezusa ni imela še drugih otrok. Prvi cerkveni očetje so
njen odgovor nadangelu Gabrijelu: „Kako se bo to zgodilo, ko moža ne spoznam?“
razlagali kot namig na njeno zaobljubo devištva. (V judovstvu je bilo deviško
življenje neobičajno, v skupnosti Esenov v tem zgodovinskem obdobju pa nekaj
povsem običajnega.) Njen odgovor odseva njeno trajno naravnanost. Z „Jezusovimi
brati in sestrami“, o katerih na več mestih govori evangelij, so mišljeni
bližnji sorodniki.
3. Sramotenje Marijinega Božjega materinstva
Koncil v
Efezu je leta 431 razglasil: Marija je Theotokos, Božja Mati. Vsi verniki so
dolžni to verovati. S tem je rečeno, da Marija ni rodila zgolj človeka, temveč
da je bil Jezus od prvega trenutka svojega življenja, od trenutka spočetja,
pravi Bog in pravi človek in da zato Marijo z vso pravico imenujemo Božja Mati.
4. Sramotenje Marijinih podob in kipov
Po svetu
imamo vse polno Marijinih podob, tudi „milostne podobe“, pred katerimi so
ljudje molili in bili uslišani. Če te podobe častimo, častimo osebe, ki jih
predstavljajo. Prav tako je, če jih skrunimo in sramotimo.
5. Zadoščevanje za zaničevanje Božje Matere, ki ga ljudje sejejo v srca otrok
Otroška
srca so kakor vosek: kar vanje položimo, se globoko vtisne. Kolikor je mogoče,
položimo vanje protiutež proti napačni ideologiji, izkrivljeni in prezgodnji spolni
vzgoji in brezverstvu. Sejmo ljubezen do Božje Matere z besedo in zgledom!
Ingeborg
Obereder, prevod in prireditev s.
Doroteja Hladnik OCD
ponedeljek, 19. junij 2017
Kako je bila Rusija vključena v posvetitveno molitev?
Prvič je ob posvetitvi sveta izrecno omenil Rusijo papež Pij XII. v posebnem apostolskem pismu 7. julija 1952: »na prav poseben način vse narode Rusije«, a brez sodelovanja škofov.
Pri posvetitvi 25. marca 1984 so bistvene besede, ki se nanašajo na Rusijo, a samo vključno, vendar dovolj jasne:»Objemi z ljubeznijo Gospodove Matere in Služabnice ta naš človeški svet, ki ti ga izročimo in posvetimo, polni zaskrbljenosti za zemeljsko in večno usodo ljudi in narodov. Na poseben način ti izročimo in posvetimo tiste ljudi in narode, ki to izročitev in posvetitev posebno potrebujejo […] Razsvetli posebno tista ljudstva, katerih posvetitev in izročitev pričakuješ od nas.«
Tako je papež Janez Pavel II., po Marijinih
besedah sestri Luciji sicer (pre)pozno, izpolnil prošnjo Boga, ki jo je Devica
Marija posredovala Luciji 13. junija 1929 v mestu Tuy, v Španiji, v sestrski
kapeli:
»Prišel je trenutek, ko Bog
prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo mojemu
brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po tem sredstvu rešil (…)«
Šele po letu 1984, ko je papež Janez Pavel II.
vključno z Rusijo posvetil Cerkev in svet Marijinemu brezmadežnemu Srcu, se je
Rusija začela osvobajati komunističnega jarma. Od časa, ko je Bog po sestri
Luciji prosil za posvetitev Rusije pa do same posvetitve je minilo skoraj
petinpetdeset let. Če bi ljudje nehali z velikimi grehi žaliti Boga in bi
pravočasno začeli obhajati prve sobote na fatimski način ter bi bila Rusija
pravočasno posvečena Marijinemu brezmadežnemu Srcu, bi sploh ne prišlo do druge
svetovne vojne. Na svetu bi vladalo blagostanje in mir, predvsem pa bi se
človeštvo držalo moralnih in verskih vrednot. Rusija ne bi razširjala svojih
zmot po svetu ne pospeševala vojn ter preganjanj Cerkve.
Lahko se vprašamo, zakaj je bila Cerkev
prepočasna glede posvetitve Rusije. Vsekakor v Vatikanu posvetitve Rusije niso
imeli za nekaj zelo pomembnega. Tudi mnogi škofje je niso cenili. V ozadju je
bilo prepričanje, da gre za »privatna« razodetja, ki jih nismo dolžni sprejeti.
»Ne more navadno preprosto dekle vplivati na zgodovino Cerkve in sveta,« so si
mislili in govorili mnogi cerkveni dostojanstveniki. To je res. Vendar more Bog
uporabiti, kogar hoče, kadar hoče in kakor hoče. Čim bolj nesposoben je njegov
sodelavec, tem bolj se pokaže Božja vsemogočnost, usmiljenost in ljubezen.
nedelja, 18. junij 2017
Ali je bila Rusija Marijinemu brezmadežnemu Srcu pravilno posvečena?
Naj tu navedem pričevanje slovaškega škofa Pavla Hnilice, ki je 20. junija 2004 v
samostanu v Stični govoril posvečenim Jezusovemu in Marijinemu Srcu:
»Janez
Pavel II. je gotovo papež Fatime in hkrati tudi papež Božjega usmiljenja.
Potem ko je bil izvoljen za papeža, sem mu pri prvem srečanju z njim rekel:
'Sveti oče, zelo sem srečen in čestitam Vam, da ste postali Petrov naslednik,
da ste bili izvoljeni na njegov sedež. Prepričan sem, da je vaše prvo
poslanstvo, prvo dejanje, največje dejanje posvetitev Rusije Marijinemu
brezmadežnemu Srcu, skupaj s škofi. Če tega ne boste dosegli in izvršili v času
svojega papeževanja, potem vaše papeževanje pač ne bo dopolnjeno, dovršeno.'
Sveti oče mi je odvrnil: 'Če pridobiš škofe, sem pripravljen izvršiti to posvetitev.'
Morda je papeža k dejanju posvetitve še bolj opogumil njegov atentator Ali Agca, ki je nanj streljal 13. maja 1981. V tem dogodku atentata je namreč papež videl, da je materinska roka, ki je tek krogle tako vodila, da je ostal živ, izrazila tudi svojo voljo, da to dejanje posvetitve res izvrši.«Po posvetitvi sveta in vključno Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu, ki jo je izvršil papež Janez Pavel II. 25. marca 1984 na Trgu svetega Petra pred originalnim kipom fatimske Marije, ga je škof Hnilica obiskal, da bi mu poročal, kako je hkrati z njim na skrivaj v Kremlju v Moskvi zmolil isto posvetitveno molitev kakor on. Ob tem obisku ga je papež vprašal:
»'Koliko škofov je skupaj z menoj res opravilo to posvetitev?'Rekel sem: 'Tega res ne vemo.'Sveti oče je nato nadaljeval: 'Nikakor ne zadostuje samo liturgično dejanje. Treba je, da vsak škof dobro pripravi svojo škofijo, vsak župnik svojo župnijo, vsak družinski oče svojo družino.' To je, vsa Cerkev mora sodelovati pri tem apokaliptičnem boju.
Mnogi so dvomili, ali je posvetitev, ki jo je Marija naročila v Fatimi, res izvršena. Vprašal sem sestro Lucijo, ki je odgovorila, da je sveti oče storil vse, kar je bilo mogoče in da je Bog zadovoljen.
Moremo reči, da je bila posvetitev veljavna, ni
pa bila popolna, ker so manjkali nekateri škofje in tudi laiki. Zato je sveti
oče ponovil to posvetitev v svetem jubilejnem letu 8. oktobra 2000, ko so bili
z njim zbrani škofje vsega sveta. Ob tem jubilejnem slavju je sveti oče skupaj
s 1500 škofi in na tisoče duhovniki in na tisoče in tisoče verniki ponovil to
posvetitev, pri kateri so veliko razpravljali, ali naj vzame besedo
'posvetitev' [consacrazione] ali 'izročitev' [affidamento].
Neki škof me je vprašal: 'Kakšna je razlika med
obema izrazoma?' Rekel sem: 'Bistvena. Izročim ti lahko svoj suknjič, posvetim
pa lahko sebe, svoje srce, svoje bitje.'«
Nimamo podatkov, koliko škofov je sprejelo
povabilo papeža Janeza Pavla II. in sodelovalo pri posvetitvi 25. marca 1984.
Imamo pa nič kaj razveseljiv podatek, da jih je od 2300 škofov na 2.
vatikanskem koncilu le 550 podpisalo prošnjo za posvetitev. Ker pa je zaradi
številnih odstopov med redovniki in duhovniki takoj po koncilu, napačnega
razlaganja koncilskih odlokov, dobrega vodstva Cerkve pod marijanskim papežem
Janezom Pavlom II. in ponovnega odkritja Marije kot Matere Cerkve prišlo med
škofi do temeljite streznitve, lahko sklepamo, da jih je velika večina
sodelovala. Papež je s svojim življenjem izpričal, kar je zapisal v svoji
oporoki: »Zmaga, kadar bo prišla, bo prišla po Mariji.«
Kmalu po posvetitvi sveta in Rusije brezmadežnemu Marijinemu Srcu se je apostolski nuncij na Portugalskem srečal s sestro Lucijo.
»Ali je sedaj Rusija že posvečena?« jo je vprašal.»Da, sedaj je posvečena,« je odgovorila.»Torej čakamo na čudež.«»Bog drži besedo,« je dejala sestra Lucija.Bog deluje po ljudeh, da izpelje svoj načrt.
Deloval je po poljskem papežu, deloval po
poljski Solidarnosti, deloval po prvih povojnih deloma svobodnih volitvah na
Poljskem. V noči od 8. na 9. oktober 1989 je padel berlinski zid. 8. decembra
1991, ravno na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, so voditelji Rusije,
Belorusije in Ukrajine podpisali dokument o razpadu Sovjetske zveze. Na božič
1991 je bil televizijski govor Mihaela Gorbačova, prvega in zadnjega
predsednika Sovjetske zveze, ki je odstopil. Po besedah sestre Lucije je bil on
sredstvo v rokah Božje previdnosti.
sobota, 17. junij 2017
Zakaj je Jezus želel posvetitev Rusije Marijinemu brezmadežnemu Srcu?
Jezus sam je sestri Luciji razodel, zakaj hoče,
naj papež z vsemi škofi sveta posveti Rusijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu:
»Ker hočem, da vsa moja
Cerkev prizna to posvetitev kot zmagoslavje Marijinega brezmadežnega Srca, da
bi potem razširila njeno češčenje in postavila poleg pobožnosti do mojega
Božjega Srca tudi pobožnost do tega brezmadežnega Srca.«
Med Marijinim in Jezusovim Srcem gre za
nekakšno sorodnost, čeprav je Marija le človek, Jezus pa je tudi pravi Bog. Po
sv. Marjeti Alacoque [alakók] Jezus tistim, ki bodo častili njegovo Srce,
obljublja mir njihovim družinam. Podobno velja za češčenje Marijinega
brezmadežnega Srca, pa naj gre za posvetitev ali za obhajanje petih prvih
sobot. Če bodo družine častile podobo Jezusovega Srca in jo imele na častnem
mestu, jih bo ponovno zedinil, če bodo sprte.
Življenje v miru, v medsebojnem razumevanju in
prijateljstvu pa prinaša mnoge druge časne dobrine, tudi človeka vredno
blagostanje in srečo že tu na zemlji.
Naročite se na:
Objave (Atom)