Klečal je in se tresel od groze

Nekoč sta se na paši Lucija in Jacinta igrali. Skakali sta od skale do skale in glasno vpili ter prisluškovali odmevu iz tamkajšnjih globokih prepadov. Frančišek se je kot po navadi umaknil v votlino pod neko skalo. Čez nekaj časa je zakričal ter klical na pomoč obe deklici in Božjo Mater. V strahu, da se mu je kaj zgodilo, sta ga deklici iskali in klicali. Končno sta ga našli. Klečal je in se tresel od groze ter ni mogel niti vstati. Lucija ga je vprašala:

»Kaj je narobe, kaj se je zgodilo s tabo?«

'Ena tistih velikih zveri, ki smo jih videli v peklu, je bila tukaj in bruhala ogenj vame.'

Ker Lucija in Jacinta nista ničesar videli, sta se smejali, Lucija pa je rekla:

»Nikdar nisi hotel misliti na pekel, da te ne bi bilo strah, zdaj pa si ga prvi občutil.«

Kadar je Jacinta v strahu govorila o peklu, ji je navadno prigovarjal:

'Ne misli toliko na pekel, misli raje na našega Gospoda in našo Gospo! Jaz ne mislim nanj, da me ne bi bilo strah.'

Ob tem dogodku Lucija takole opisuje Frančiška:

»Frančišek nikakor ni bil boječ. Ponoči je sam šel na katerikoli temen kraj, ne da bi omahoval. Igral se je s kuščarji in kačami, ki jih je našel in jih je navijal na palico. V kamnite kotanje jim je nalival ovčjega mleka, da so ga pile. Stikal je po votlinah, ko je iskal lisičja ležišča, zajčje luknje ali jazbine itd.«

Frančišek je živel samo za Boga

Frančišek je bil zvest v izpolnjevanju Božje volje. Tudi Jacinto in Lucijo je k temu usmerjal. Ko je 19. avgusta 1917 sestrica Jacinta pritekla, da je bila navzoča pri Marijinem prikazanju, je hotela tudi po njem ostati na paši. Frančišek jo je opomnil:

»Ne, moraš domov, saj ti mati danes sploh ni dovolila iti na pašo.«

Da je raje šla domov, se je ponudil, da jo spremlja.

Marija je že v prvem prikazanju pastirčkom obljubila, da jih bo v trpljenju krepila Božja milost. Vsi trije so z njo zvesto sodelovali in hitro napredovali v svetosti.

O Frančiškovi duhovni rasti največ zvemo v Lucijinem četrtem Spominu.

Po prvem Marijinem prikazanju je živel samo za Boga. Zelo je bil vesel in srečen ob Marijinem zagotovilu, da bo šel v nebesa. Kot smo že videli, je z veseljem sprejel Marijino naročilo, da mora zmoliti še veliko rožnih vencev. Pogosto se je oddaljil od obeh deklic, kakor da bi se šel sprehajat, a je molil rožni venec. Ko ga je Lucija poklicala, ji je pokazal rožni venec.

Večkrat se je neopazno oddaljil od Lucije in Jacinte. Ko sta ga začeli iskati in klicati, jima je odgovoril izza kakšnega zidu ali grma, kjer je klečal in molil. Lucija ga je včasih vprašala:

»Zakaj nama ne rečeš, da bi molili skupaj?«

'Ker rajši molim sam.'

FATIMA – OKNO UPANJA (27) Frančišek

V prejšnjih številkah našega glasila smo spoznavali sporočila angela miru in Device Marije trem pastirčkom, Luciji, Frančišku in Jacinti. Zdaj se bomo nekaj časa poglabljali v življenje posameznih fatimskih vidcev, med katerimi sta Frančišek in Jacinta Marto že blažena in teče zanju cerkveni postopek, da bi bila prišteta med svetnike. Za glavno fatimsko vidkinjo Lucijo dos Santos se je škofijski postopek v škofiji njene smrti, to je Coimbra – kjer je v samostanu karmeličank živela – tudi že začel, da bi bila prišteta med blažene. Priporočajmo se jim v svojih potrebah.

FATIMA – STOLETNICI NAPROTI Romanje papeža Frančiška v Fatimo

Papež Frančišek bo leta 2017 za stoletnico Marijinih prikazovanj poromal v Fatimo na Portugalskem. To je krajevni škof Antonio Marto sporočil po pogovoru s svetim očetom. Frančišek bo tako četrti papež, ki bo obiskal to božjo pot.
Da je papež zelo povezan s fatimsko Gospo, razodeva dejstvo, da je kmalu po svoji izvolitvi marca 2013 izročil svoj pontifikat v varstvo Naše ljube fatimske Gospe. Maja 2013 je lizbonski patriarh José da Cruz Policarpo na željo papeža Frančiška njegov pontifikat posvetil fatimski Materi Božji. Ko so se oktobra 2013 v Fatimi zbrala marijanska gibanja in združenja, je dal papež prepeljati v Rim originalni milostni kip Matere Božje, ki že skoraj sto let v kapeli prikazovanj privablja velike množice.
Papež Benedikt XVI. je bil leta 2010 tretji papež, ki je obiskal to božjo pot. Bl. Pavel VI. je prišel v Fatimo leta 1967, sv. Janez Pavel II. je tja romal v letih 1982, 1991 in 2000. Prav na fatimski dan, 13. maja 1981, ga je hudo ranil turški terorist Ali Agca. Da je takrat na Trgu svetega Petra ostal živ, je pripisoval varstvu fatimske Marije.

Šopek Materi Mariji 3. Poveljnik je odložil orožje k nogam Device

Leta 778 je frankovski kralj Karel Veliki, utrujen zaradi trdovratnega odpora saracenskega kneza, ki je zasedel mestno utrdbo Mirabel (danes mesto Lurd, Lourdes, Francija), že nameraval opustiti obleganje, ko je njegov prijatelj, škof v Puy-in-Valay (mesto francoske pokrajine Auvergne), imel navdih in dobil dovoljenje za pogajanje z oblegancem.

Miratu je predlagal, naj se ne vda vladarju, ampak nebeški Kraljici. Predlog je bil všeč mavrskemu poveljniku, ki je položil svoje orožje k nogam črne Device iz Le Puya in bil krščen. Na dan svojega krsta si je Mirat nadel imel Lorus, po katerem se je preimenovalo mesto in je kasneje postalo mesto Lurd (Lourdes).

V pogodbi o vdaji je bilo zapisano, da Mirat »ne priznava nobenega smrtnika nad seboj in ima raje smrt kot sramotno vdajo. Postal bo služabnik Matere Božje in je pripravljen sprejeti krst pod pogojem, da njegovega kraljestva ne bodo ponovno osvojili niti sedanji frankovski kralj niti njegovi potomci, ampak samo Ona.« Karel Veliki je podpisal sporazum. Dne 11. februarja 1858 se je Mati Božja prikazala Bernardki in jo prosila, da bi bila češčena v Lurdu.

Markiz de la Franquerie, v: Zgodovina Francije

Šopek Materi Mariji 2. - Mladenič streljal na duhovnika

Neki francoski duhovnik je šel v romarsko cerkev, posvečeno Devici Mariji, k obhajanju sv. maše. Na poti se je spomnil, da je pozabil nadeti škapulir. Čeprav je bil že daleč od doma, se ni obotavljal vrniti nazaj, da bi vzel Marijino oblačilo, brez katerega ni hotel maševati.

Med obhajanjem najsvetejše daritve se je približal oltarju mladenič, vihteč pištolo, in streljal z neposredne bližine na duhovnika. Ta je na začudenje vseh nadaljeval z mašo, kot da bi se ničesar ne zgodilo. Najprej so mislili, da je krogla po posredovanju Božje previdnosti zgrešila cilj.

Nič od tega! Duhovnik je našel zaustavljeno kroglo kot zlepljeno s karmelskim škapulirjem, in sicer na krhkem mestu blaga, ki je bil oklep vojščaka Jezusa Kristusa.

Različni vojaki so v različnih časih imeli milost istega čudeža: sovražnikova krogla, ki bi jih morala ubiti, se je ustavila na njihovem škapulirju.

Le scapulaire du Mont-Carmel, Škapulir z gore Karmel, marec 1997, str. 36